Komšić znova pozval Hrvaško k spoštovanju sporazuma o nasledstvu

0

Član predsedstva Bosne in Hercegovine Željko Komšić je znova opozoril Hrvaško, naj ne vleče nobenih potez v okviru svojega zakona o upravljanju državnega premoženja, ko gre za premoženje, ki ga imajo podjetja iz BiH na Hrvaškem. Potrdil je, da je BiH obvestila Združene narode, da Hrvaška s tem krši sporazum o nasledstvu po nekdanji SFRJ.

Član predsedstva BiH iz vrst hrvaškega naroda Komšić je pojasnil, da bo izvajanje hrvaškega zakona samo pospešilo odločitev BiH, da bi spor reševali na katerem od mednarodnih sodišč, je danes poročal sarajevski časnik Oslobođenje.

Komšić se je odzval na javni poziv hrvaškega ministrstva za državno premoženje, da bodo oddali v najem objekte, ki so v lasti pravnih oseb iz BiH, a zaradi neurejenih premoženjskih odnosov propadajo že vrsto let. Kot je povedal, od Zagreba pričakuje spoštovanje obveznosti, ki izhajajo iz sporazuma o nasledstvu. Zavrnil je možnost, da bi BiH sklenila nove dvostranske sporazume s Hrvaško za reševanje premoženjskega spora.

Predsedstvo BiH je decembra lani objavilo izjavo, pod katero so se podpisali vsi trije člani, Milorad Dodik, Šefik Džaferović in Komšić, o zaščiti državnega premoženja BiH na Hrvaškem. Takrat so potrdili, da so naložili zunanjemu ministrstvu v Sarajevu, naj v diplomatski noti obvesti generalnega sekretarja ZN kot depozitarja sporazuma o nasledstvu, da Hrvaška krši sporazum.

Komšić je za Oslobođenje potrdil, da so noto poslali v New York ter da je generalni sekretar ZN Antonio Gutteres seznanjen, da Hrvaška krši sporazum o nasledstvu.

Predsedstvo BiH je napovedalo tudi, da bodo zahtevali izredno sejo stalnega skupnega odbora visokih predstavnikov za nasledstvo držav naslednic nekdanje SFRJ, da bi razpravljali o hrvaškem zakonu. Zahtevajo tudi povračilo vsega premoženja BiH, ki je na Hrvaškem.

Komšić je tudi dejal, da so v pismu predsednikoma hrvaške države in vlade Kolindi Grabar-Kitarović in Andreju Plenkoviću zahtevali spoštovanje sporazuma o nasledstvu kot pogodbi, ki je nad domačo zakonodajo.

Hrvaški sabor je konec maja lani sprejel zakon o upravljanju državnega premoženja, ki omogoča pristojnemu ministrstvu, da za omejen čas upravlja z nepremičninami, ki so v zemljiških knjigah vpisane kot lastnina hrvaške države z opombo prepovedi upravljanja, glede na to, da so nepremičnine predmet nasledstva in naj bi bile v lasti nekdanjih jugoslovanskih republik, s katerimi pa Hrvaška ni podpisala ustrezne mednarodne pogodbe.

Zakon omogoča hrvaškemu ministrstvu za državno premoženje oddajanje nepremičnin, kot so počitniški domovi in kampi ter nekatera zemljišča, v večletni najem v primeru, da nameravajo investitorji vlagati v turistične namene.

Hrvaški minister za državno premoženje Goran Marić meni, da z zakonom ne vplivajo na lastniške odnose, temveč se je država odločila, da ne bo več dovolila propadanja premoženja, ki traja že skoraj 30 let. Ob tem je omenil, da so mnoga hrvaška podjetja ostala brez svojih nepremičnin v Srbiji in BiH.

Največja hrvaška opozicijska stranka SDP je ves čas nasprotovala zakonu in opozarjala na morebitne mednarodnopravne posledice zakona.

Aneks G sporazuma o nasledstvu med drugim določa, da mimo dogovorjenih standardov in mednarodnega prava ne bo veljaven noben naknadni prenos pravic do nepremičnin ali premičnin, ki so bile 31. decembra 1990 v lasti državljanov in drugih pravnih oseb v SFRJ.

Po tej prilogi so države naslednice – Slovenija, Hrvaška, BiH, Makedonija in Srbija – zavezane, da zasebno premoženje državljanov in pravnih oseb varujejo v skladu z določbami sporazuma. Priloga je neposredno uporabna, kar pomeni, da za njeno uporabo ni treba sklepati dodatnih dvostranskih sporazumov, da bi se pravnim in civilnim osebam zagotovilo spoštovanje zasebnega premoženja in pridobljenih pravic, kot so jih imele ob razpadu SFRJ. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen