Gazprom položil okoli 40 odstotkov cevi za plinovod Severni tok 2

0

Ruski energetski velikan Gazprom je do zdaj skupno položil nekaj manj kot 1000 kilometrov cevi za plinovod Severni tok 2, so ta teden sporočili iz družbe. To predstavlja okoli 40 odstotkov 1225 kilometrov dolgega dvocevnega plinovoda po dnu Baltika med Rusijo in Nemčijo, ki bo dopolnil že obstoječi plinovod Severni tok.

Gazprom je novico sporočil v sporočilu za javnost po pogovoru med glavnim izvršnim direktorjem enega največjih podjetij na svetu Aleksejem Millerjem in francosko veleposlanico v Rusiji Sylvie Bermann, na katerem je bila glavna tema pogovorov sicer sodelovanje med Gazpromom in drugim največjim evrskim gospodarstvom na področju dobave plina.

“Posebno pozornost so udeleženci sestanka posvetili tudi uresničevanju projekta Severni tok 2. Omenjeno je bilo, da je bilo pod Baltskim morjem položeno že 978 kilometrov cevi, kar je 40 odstotkov skupne dolžine plinovoda,” so zapisali v Gazpromu.

Severni tok 2 dopolnjuje Severni tok 1, ki ga prav tako upravlja ruski Gazprom. Rusijo in Nemčijo bo nov plinovod neposredno povezal pod Baltskim morjem prek voda Rusije, Finske, Švedske, Danske in Nemčije, s čimer se bo izognil Ukrajini, s katero ima Rusija številna nesoglasja in spore.

Plin, letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov, naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca tega leta, a bi bila ta časovnica, kot je nedavno pisal bruseljski spletni medij Euractiv, lahko ogrožena.

Medtem ko so Nemčija, Rusija, Finska in Švedska traso plinovoda odobrile, je Danska izrazila varnostne in politične zadržke. Podjetje Nord Stream 2, Gazpromovo hčerinsko podjetje, je zato avgusta lani predlagalo alternativno traso, ki ne bi potekala čez obalne vode Danske, temveč čez dansko ekskluzivno ekonomsko cono. V družbi Nord Stream 2 zdaj pričakujejo presojo okoljskih učinkov te alternativne trase, pri čemer pristojna danska agencija za okolje ni dokončno zavrnila še niti prvotne trase.

A po pisanju Euractiva naj bi bila v igri še tretja trasa v vodah med danskim otokom Bornholm in poljsko obalo, pri čemer pa bi bilo potrebno tudi soglasje Poljske, ki je imela do projekta ves čas zadržke. To bi postopke še bolj zavleklo.

Kritiki projekta Severni tok 2 sicer opozarjajo, da bo ta še povečal odvisnost Evrope od Rusije, zagovorniki pa izpostavljajo nujo po zagotovitvi zalog, saj se proizvodnja plina v EU zmanjšuje.

Poleg Poljske in treh pribaltskih držav je projektu zaradi njegovega statusa v zakonodajnem okviru EU dolgo časa nasprotovala tudi unija kot celota. Vendar pa so februarja letos članice EU nato le dosegle dogovor o skupnem stališču do sprememb direktive o plinu, ki je pomembna za razvoj projekta. Skupni jezik je nato Svet EU našel še z Evropskim parlamentom, ki je prenovljeno direktivo tudi že potrdil.

Pravila unije bodo po novem veljala tudi za plinovode iz tretjih držav. Spremembe bodo Evropski komisiji omogočile večji nadzor nad plinovodi, evropska zakonodaja naj bi bila s tem bolj dosledna, transparentnost okrepljena in pravna varnost za investitorje ter uporabnike plinske infrastrukture večja. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen