Evropski poslanci iz SDS: Slovenijo in slovenskega volivca postavljamo na prvo mesto in ščitimo slovenske interese na evropskem parketu!

5

Na današnji nujni seji odbora za zadeve Evropske unije so poslanke in poslanci razpravljali o dejavnostih vseh slovenskih poslank in poslancev v Evropskem parlamentu. Seje se je udeležilo vseh osem poslancev, ki so na seji predstavili ne le svoje delo , ampak so odgovarjali tudi na številna vprašanja poslank in poslancev, povezana z aktualnimi izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija. Poslanke in poslanci so med drugim predstavili tudi svoj pogled na prihodnost EU.

»V naslednja leta bodo za Evropsko unijo odločilna, predvsem v smislu, da se vzpostavi malo bolj odporna in malo bolj trajna skupnost. Levica v Evropskem parlamentu si predstavlja, da naj bi takšna bila močna, centralizirana, unificirana Unija, desnica pa želi ohraniti suverenost držav članic,« je o prihodnosti evropske osemindvajseterice dejal dr. Milan Zver. »Unija dejansko temelji na dveh stebrih, in sicer državah članicah in evropskih državljanih. Vedno bomo morali iskati ravnovesje med obema stebroma,« je prepričan dr. Zver, ki ob tem dodaja, da v kolikor bi bil koncept tega, da bo Bruselj postal še močnejši na račun držav članic, se nam lahko obeta zgodba, ki smo jo Slovenci že doživeli ob razpadu Jugoslavije, ko se je hotelo vso moč posameznih držav centralizirati v Beogradu.

 

»Zadnje tedne opažam, da se je slovenska vlada skregala skoraj z vsemi sosedi – z Madžarsko, Hrvaško, Italijo. Tudi pred leti se spominjam raznih političnih dogodkov, ki so bili protiameriško usmerjeni. Tudi sicer se je zunanja politika v zadnjih letih preusmerila na Vzhod, kar se vidi iz frekvence obiskov ministra za zunanje zadeve v Moskvo v primerjavi z obiski v Washingtonu,« je zunanjo politiko opisal dr. Zver. Ob tem je dodal, da ima politika jasen ukaz slovenskega ljudstva na treh referendumih (plebiscit, referendum za EU in Nato op.p), da se mora usmerjati na Zahod. »Dobra zunanja politika mora paziti na medsosedske odnose. Zato je tudi postaviti eno vprašanje veleposlanice iz neke države na piedestal in govoriti o tem, da je svoboda medijev ogrožena zaradi zunanjega vpliva malce pretirano,« je komentiral evropski poslanec. Ob tem je še dodal, da seveda je svoboda medijev pomemben princip in načelo. »Državljani pa imajo temeljno človekovo pravico, da so informirani in to ustrezno, z vseh strani,« je še dejal dr. Zver, ki je obenem tudi odgovoril na očitke, da Orban na Madžarskem v celoti nadzira medijski prostor. »To ne drži. Medijski prostor na Madžarskem je celo bolj uravnotežen kot pri nas,« je poudaril evropski poslanec.

Kar se tiče vprašanj, kako povečati politično participacijo mladih, je dr. Zver prepričan, da je težko uspeti zgolj s posameznimi pobudami. »Sicer je hvalevredno, da so celo državne institucije vključene v to, da je treba iti na volitve in da vsak glas šteje, kajti še posebej slovenski mladi precej zaostajajo s participacijo na volitvah, tudi po raziskavah sodeč manj stavijo na pomen svojega glasu kot njihovi vrstniki, vendar pa je v kratkem času politično participacijo mladih težko spremeniti,« je povedal evropski poslanec, ki je prepričan, da potrebujemo dolgoročne ukrepe, v povečanje participacije mladih pa se mora vključiti šolstvo, institucije, mediji. »Mlade je treba nagovoriti z njihovim jezikom in njihovimi sredstvi, tudi komunikacijskimi. Upam, da bo letos, glede na to, da je tudi zanimanje za evropske probleme večje, tudi udeležba večja kot na zadnjih dvojih volitvah,« je povedal evropski poslanec.

Na očitke o nacionalizmu SDS, ki so ga izrazili nekateri poslanci levice, pa je dr. Zver dejal, da je leta 2004, ko se je Slovenija vključila v EU, samo SDS praznovala oziroma obeležila ta dogodek pred Prešernovim spomenikom. »Mi smo proevropsko usmerjeni, in to veliko bolj kot kdo drug, ki se danes razglaša za proevropske in drugim očita nacionalizem. Sicer pa proevropska usmeritev ne izključuje patriotizma,« je povedal evropski poslanec.
Kar se tiče sprožitve 7 člena pogodbe o Evropski uniji proti Madžarski in Poljski, je dr. Zver pojasnil, da  leva stran Evropskega parlamenta zbere večino in skuša sankcionirati na tak način desne vlade. »Imamo pa primer Romunije, Slovaške, Malte, kjer se to ne dogaja. Tu se vidi uporaba dvojnih meril v politiki tudi na Evropskem parketu,« je povedal dr. Zver.

Tudi ko je bilo govora o Erasmus+, je dr. Zver izpostavil, da gre pri programu dejansko za zgodbo o uspehu, četudi so zadržki glede omenjenega programa v Bolgariji in Romuniji. »Tam gredo mladi po svetu, kjer se imajo lepo in se ne želijo vračati v domovino. V večini držav teh težav sicer ni. A kaj storiti, da se to ne bi dogajalo? Med državami članicami je treba zmanjšati razvojne razlike,« je povedal evropski poslanec. Ob tem je dodal, da je Slovenija dobro vključena v vse elemente mednarodne izmenjave v zadnjih desetih letih in da smo porabili skoraj 80 milijonov evrov iz tega naslova. »V naslednji finančni perspektivi lahko porabimo do 300 milijonov evrov, s tem, da se slovenski erasmusovci vračajo domov,« je dodal dr. Zver, ki vseeno poudarja, da se je iz Slovenije v  zadnjih 10 letih zaradi neugodnega poslovnega okolja izselilo več kot 50.000 mladih. »Naša domača naloga je, da ustvarimo ustrezno poslovno okolje, da si mladi tu ustvarijo delovno mesto ali ga najdejo,« je poudaril poslanec.

Dr. Zver je v nadaljevanju naštel nekatere dobre poteze oziroma odgovore Evropske unije na izzive tega časa. »Kar se tiče utrditve zunanje meje, se ustanavlja mejna in obalna straža, ki bo drugo leto popolnjena s policijskimi pooblastili. To precej vpliva tudi na vprašanje odpiranja oziroma zapiranja notranjih meja med državami članicami. Če bo dobro varovana zunanja meja, se bodo lahko sprostile tudi notranje meje,« je prepričan evropski poslanec.  »Kar nekaj držav članic je bilo kibernetsko napadenih s strani Vzhoda, zato namerava EU ustanoviti tudi kibernetsko vojsko, ki bo ščitila pred tovrstnimi napadi,« je nadalje povedal dr. Zver. »Tudi na področju obrambe je EU dokaj ranljiva. Evropske  institucije razmišljajo o oblikovanju evropske armade, ki pa ne bi bila substitut za nacionalne vojske ali zavezništvo Nato,« je povedal evropski poslanec. »Menim, da  se EU lahko odzove na velike izzive in vprašanja, povezana z varnostjo, se pa bo v prihodnje oblikovala tudi neka socialna unija, čeprav sociala spada med suverene politike držav članic, vendar je prav, da se tudi na ravni EU oblikujejo neki skupni standardi na področju socialne politike,« je še dejal evropski poslanec.

Dr. Zver je spregovoril tudi na vprašanja glede Hrvaške. »Hrvaška je v zadnjih letih pridobila močno pozicijo tudi v evropskih institucijah, čeprav neke raziskave kažejo, da ni toliko vplivna. Toda tudi stališče Evropske komisije, da pri prihodnji širitvi rešitev mejnih vprašanj ne bo več pogoj za članstvo v EU, daje Hrvaški izjemno moč v regiji. Tako da bo od Hrvaške volje odvisno, ali bo širitev na Balkan ali ne,« je povedal evropski poslanec. Kar se tiče mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, pa je poslanec prepričan, da brez dialoga in pogovarjanja ni nič. »Stokrat se lahko sklicujemo na haško odločbo, ki je ne moremo implementirati, če se državna vrhova ne pogovarjata,« je ob tem dejal poslanec, ki je obenem še vedno prepričan, da razsodba ni v prid Sloveniji.

V nadaljevanju pa je spregovoril še o Brexitu. »Očitno so pri S&D ugotovili, da bi jim sodelovanje Britancev na teh volitvah še koristilo, tako kažejo ankete, ampak ali je smiselno, da britanski poslanci še sodelujejo in odločajo o ključnih vprašanjih EU, če pa gre Velika Britanija iz Evropske unije? Formalno pravno je tu veliko dilem. Prepričan sem, da bodo Britanci še sodelovali, a postavlja se vprašanje, kakšne funkcije bodo prevzemali, o katerih vsebinah bodo odločali,« je dejal dr. Zver in dodal, da so Britanci s tem nenehnim prelaganjem izhoda povzročili pravi mali kaos.

Romana Tomc je pri odgovorih na različna vprašanja poslank in poslancev poudarila, da smo bili v SDS vedno proevropsko usmerjeni.  »Slovenijo in slovenskega volivca postavljamo na prvo mesto in ščitimo njihove interese na evropskem parketu,« je dejala poslanka. Ob tem je dodala, da se je v zadnjih petih letih v okviru EU ogromno naredilo na področju mladih, sociale, prekariata. »Ločiti pa moramo evropski in slovenski nivo. Veliko stvari, na kar opozarjajo poslanci, je predvsem v pristojnosti vlade v tej državi,« je poudarila poslanka. Ob tem je izpostavila vprašanje dolgotrajne oskrbe. Zakon lahko, po njenih besedah, vlada vloži že jutri. Prav tako bi vlada lahko priskrbela več evropskih sredstev za reševanje tega vprašanja. »Celo  nadomestila, ki jih prejemajo zaposleni v domovih za ostarele bi lahko črpali iz evropskih sredstev. Ampak za to je treba črpati iz več skladov  in ne samo iz enega, in to je treba vedeti,« je dejala poslanka. Ob tem je dodala, da je tudi zato pomembno sodelovanje med nacionalnim prostorom in evropskimi poslanci. »Sama sem poskušala velikokrat, a do sodelovanja velikokrat ni bilo mogoče priti,« je dejala poslanka in dodala, da obžaluje, da tega sodelovanja ni več, saj bi tudi tako lahko naredili več v dobro Slovenije.

»Kako si predstavljam EU v prihodnje? Moja vizija je, da je to svobodna entiteta oziroma skupnost, kjer veljajo demokratična pravila, da je to varna Evropa, kjer sami odločamo o tem, kdo bo v to Evropo prišel, komu bomo dovolili vstop, da je to Evropa, utemeljena na krščanskih vrednotah, da je to inovativna Evropa, ki daje prvo mesto svobodni gospodarski pobudi, kar pomeni, da bomo imeli tudi možnost, da skrbimo za našo bogato socialno Evropo in zmanjševanje vse revščine, ki jo je žal v Evropi še vedno veliko,« je na vprašanje o viziji Evrope odgovorila poslanka SDS.

Glede mladih pa je opozorila, da ob tem, da imamo kot eno največjih prednosti EU svoboden in prost pretok ljudi, to pomeni tudi lažjo možnost, da se mladi iz držav, kjer je gospodarsko šibkejše razvite, izseljujejo v bolj razvite države. Tudi v Sloveniji je to tudi problem.  »Od vseh sredstev, ki so bila razdeljena za mlade, je Slovenija dobila zgolj 9 milijonov  evrov,  Irska pa npr. 86 milijonov evrov, pa ne vem, če je tam problematika brezposelnosti mladih toliko večja kot v Sloveniji,« je dejala poslanka in dodala, da naloge, ki jo morajo opraviti vlade, ne morejo opraviti evropski poslanci.

Patricija Šulin pa se je odzvala na vprašanja glede položaja slovenske manjšine v Italiji. »V Italiji so zavrnili dopolnila, ki bi slovenski manjšini olajšala izvolitev predstavnika v Evropskem parlamentu, kar ostro obsojam. Živim ob meji in z našo slovensko manjšino sodelujem in tudi oni so ogorčeni nad tem ravnanjem in se bodo še naprej borili za svoje pravice. Zato tudi sama na tem mestu apeliram na naše zunanje ministrstvo in vlado, da začne te stvari primeroma urejati,« je dejala poslanka.

Glede prihodnosti EU je dejala, da si jo predstavlja v okviru Lizbonske pogodbe, »Predstavljam si Evropo, ki ohranja naš način življenja, ki ščiti svoje državljane, s smelim in dinamičnim gospodarstvom, priložnostmi za mlade in seveda Evropo rez korupcije,« je povedala Šulinova. Ob tem je spomnila tudi na to, da je slovenski premier zavrnil nagovor evropskim poslancem v Evropskem parlamentu. »Prihodnost EU bi morala skrbeti tudi predsednika vlade Marjana Šarca, ki je zavrnil svojo nagovor evropskim poslancem,«je dejala poslanka in dodala, da predsednik vlade, ki pride v Evropski  parlament in govori o prihodnosti EU ne nagovarja samo 751 evropskih poslancev, ampak vse državljane EU, ki nas je v tem trenutku nekje okoli pol milijarde. Šulinova se je ob tem vprašala, ali predsednik vlade sploh ima vizijo o prihodnosti EU, »ali mu je morebiti njegovi sodelavci niso uspeli pripraviti?«.

Poslanka Šulinova je na seji spregovorila tudi o pomenu zmanjševanja toplogrednih plinov. »Sprejeli smo uredbo, da bi EU dosegla cilje iz pariškega sporazuma iz 2015, da se do leta 2030 za 40% zmanjšajo toplogredni plini. Ta uredba  vsaki državi članici, tudi Sloveniji, nalaga, da zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov in da to implementira v svojo zakonodajo,« je dejala poslanka.

Nenazadnje pa je Šulinova odgovorila tudi na očitke, da poslanci iz SDS prenašamo slabe novice v Evropski parlament. »Izvoljeni smo bili na evropskih volitvah in zastopamo interese državljanov tudi iz področja človekovih pravic in svoboščin. Prav Evropski parlament je bil prostor, da opozorimo na pranje denarja v NLB. Prav smo naredili tudi, ko smo opozorili na politični konstrukt v zadevi Patria, ko je bil zaprt Janez Janša tik pred volitvami. Za škoda, ki je nastala njemu, SDS in Sloveniji doslej še nihče ni odgovarjal;« je povedala poslanka in obenem dodala, da tudi drugi evropski poslanci opozarjajo na probleme v svojih državah. »V kolikor bom izvoljena, ne nameravam pometati pod preprogo slovenskih problemov, sploh pa ne na področju človekovih pravic. To je bila praksa v nekem drugem sistemu,« je zaključila poslanka.

Št. komentarjev: 5
  1. pubec pravi

    Kako sedaj vsi vedo, kaj BI lahko pa niso naredili nič od tega!

  2. j.jelovcan@gmail.com pravi

    Ti poslanci v prvi vrsti skrbijo predvsem za svoje interese 😉

  3. bruh pravi

    kučanovi smrdeči mafijski nestrpni rdeči levičarski svi njski poslanci pa za koga skrbijo?…ajd

  4. mirror pravi

    V evropskem parlamentu je naših poslancev manj kot 1%. Takšen je tudi njihov vpliv na politiko evropske skupnosti. Ostane samo tolažba v obliki velike plače za nič dela in odgovornosti. Najbolj preseneča sprevržena dvolična levica, ki je proti EU, proti NATU, ni pa proti bajni kapitalistični plači.

  5. Narim pravi

    Kolaboracija s tujci je njih značilnost.
    In zmerjanje Slovenije po Evropi.
    Tudi ta članek je tak

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen