V Srbiji obeležujejo 20. obletnico začetka bombardiranja Nata

2

V Srbiji se bodo ob 20. obletnici začetka bombardiranja Nata v nedeljo spomnili žrtev s spominsko slovesnostjo v Nišu. Načrtovana je bila tudi vojaška parada, ki pa jo je srbski predsednik Aleksandar Vučić po ostrih kritikah preložil na dan zmage 9. aprila.

Vučić se je za preložitev parade odločil po kritikah opozicije, nekaterih generalov ter analitikov. Očitali so mu, da se parade pripravljajo ob obeležitvah zmage in ne porazov oziroma začetku uničevanja države. Srbska radikalna stranka haaškega obsojenca Vojislava Šešlja pa je ob obletnici v Beogradu napovedala protestni shod.

Zveza Nato je med konfliktom na Kosovu 24. marca 1999 začela napade na vojaške cilje v takratni Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ), v kateri sta ob Srbiji bila tudi Črna gora in Kosovo. To je bilo prvo oboroženo posredovanje Nata v njegovi zgodovini brez soglasja Varnostnega sveta Združenih narodov, podprle pa so ga vse takratne članice zavezništva. Z napadi je v 78 dneh prisilil režim srbskega predsednika Slobodana Miloševića k umiku s Kosova. Napadi so pomenili tudi začetek konca njegovega režima.

Zavezništvo se je za letalske napade odločilo po večtedenskih neuspelih poskusih mednarodne skupnosti, da bi s pogajanji prepričala sedaj že pokojnega Miloševića h končanju nasilja srbskih sil nad kosovskimi Albanci.

Razmere na Kosovu so se zaostrile februarja 1998, ko je Beograd na okrepljeno dejavnost Osvobodilne vojske Kosova (OVK) odgovoril z okrepitvijo nasilja srbskih vojaških in policijskih sil. V spopadih je do konca konflikta junija 1999 umrlo okoli 13.000 ljudi, večinoma kosovskih Albancev. Po podatkih ZN je bilo do marca 1999 z domov pregnanih okoli 400.000 kosovskih Albancev, do konca napadov Nata pa že milijon.

Zaradi bojazni, da lahko pride do etničnega čiščenja, je posredovala mednarodna skupnost – najprej z mirovno konferenco, po njenem neuspehu pa še z napadi. Na mirovni konferenci, ki je februarja in marca 1999 potekala v Rambouilletu in Parizu, so uspeli oblikovati mirovni sporazum, ki pa ga je sprejela samo albanska stran. Beograd ga je zavrnil – tako njegov politični del, ki je vseboval visoko stopnjo avtonomije Kosova, kot tudi vojaški, ki je predvideval namestitev mednarodnih sil v pokrajini.

Sporazum je 23. marca 1999 zavrnil parlament ZRJ. Isti dan je posebni odposlanec ZDA Richard Holbrooke sporočil, da so propadla tudi njegova večdnevna pogajanja z Miloševićem. Nekaj ur pozneje je takratni generalni sekretar Nata Javier Solana ukazal letalske napade na ZRJ. Nato je sicer skušal dobiti soglasje VS ZN, a sta posredovanju nasprotovali Rusija in Kitajska, zaveznici Beograda. Tako je Nato napade izvedel brez soglasja VS ZN.

Bombardiranje je trajalo 78 dni, vse do 10. junija, ko je Miloševič pristal na pogoje mednarodne skupnosti. Vojaški odposlanci Beograda so dan prej v makedonskem Kumanovu podpisali vojaško-tehnični sporazum o umiku vojske ZRJ s Kosova in prihodu mednarodnih mirovnih sil (Kfor). VS ZN je nato 10. junija sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je misija ZN (Unmik) prevzela nadzor nad pokrajino, napotene pa so bile tudi sile Kfor. S tem je bila končana zadnja vojna na območju nekdanje Jugoslavije.

Po srbskih podatkih je Nato izvedel 2300 letalskih napadov na 995 objektov. Ubitih je bilo okoli tisoč vojakov in 2000 civilistov. Po podatkih organizacije Human Rights Watch je umrlo okoli 500 civilistov, ob Srbih tudi kosovski Albanci in Romi.

Letala Nata pa niso obstreljevala samo vojaških ciljev, ampak tudi ključno infrastrukturo, kot so rafinerije in elektrarne, ceste in železniški mostovi. Najbolj sta odmevala obstreljevanje srbske državne radiotelevizije RTS v Beogradu, v katerem je bilo aprila 1999 ubitih 16 ljudi, in napad na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu, v katerem so umrli trije ljudje.

Mednarodna sodišča civilnih žrtev napadov niso nikoli preiskala, čeprav so organizacije za človekove pravice opozarjale, da bi pri nekaterih napadih lahko šlo za kršitve mednarodnega prava ali celo vojne zločine, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Nato je priznal več napak, med drugim pri napadu na kitajsko veleposlaništvo, saj naj bi imel pilot zastarel zemljevid. Glede napada na poslopje RTS pa so trdili, da gre za legitimen vojaški cilj zaradi propagandne funkcije tega državnega medija. Amnesty International je trdil, da gre za vojni zločin, a so se tožilci ZN leta 2000 odločili, da preiskave ne začnejo.

Posledice na zdravje ljudi, ki naj bi ga imelo bombardiranje, zlasti s strelivom z osiromašenim uranom, medtem preučuje lani oblikovana parlamentarna komisija, ki naj bi poročilo pripravila do konca leta 2020. Nato tovrstne posledice zanika.

Zaradi bombardiranja so mnogi Srbi še vedno sovražno nastrojeni do Nata, uradni Beograd pa bombardiranje označuje za agresijo. Na nekaterih poslopjih v prestolnici je še vedno mogoče videti posledice.

Nedavno objavljena anketa kaže, da kar 79 odstotkov Srbov nasprotuje članstvu države v Natu, podpira jo samo deset odstotkov. Kljub temu pa sodelovanje z zavezništvom podpira 31 odstotkov vprašanih, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.

Srbija, ki se označuje za vojaško nevtralno in ne želi postati članica zavezništva, z Natom sodeluje. Od leta 2006 je članica programa Partnerstvo za mir, leta 2015 pa je z Natom sklenila tudi individualni akcijski načrt partnerstva. Črna gora je na drugi strani leta 2017 postala 29. članica zavezništva kljub nasprotovanju srbske manjšine, ki tvori 30 odstotkov prebivalstva.

Kosovo je februarja 2008 razglasilo neodvisnost, ki jo je priznalo več kot 100 držav. Srbija je ne priznava, vendar pa si Beograd in Priština pod okriljem EU od leta 2011 v dialogu prizadevata normalizirati odnose, tudi zaradi približevanja EU. Dialog je trenutno v zastoju zaradi kosovskih carin za srbsko blago.

Do obletnice sicer prihaja v času množičnih protestov proti Vučiću, ki potekajo že od lanskega decembra. Minuli konec tedna so se mirne demonstracije sprevrgle v nasilje, ko je skupina protestnikov pod vodstvom nekaj opozicijskih voditeljev vdrla v prostore RTS. (sta)

Št. komentarjev: 2
  1. Nedeljska vedeževalka pravi

    Ne bo Velike Srbije, bo pa Velika Albanija.

  2. haapy yack pravi

    hoj
    Baba Vanga je povedal, da bo Evropa postala ena izmed devetih regij na planetu.
    boditevcvetju

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen