Ptujsko Kurentovanje letos obiskalo 73.000 ljudi

0

Letošnje že 59. Kurentovanje je na Ptuj privabilo okoli 73.000 obiskovalcev. Na 16 uradnih dogodkih se je predstavilo 31 domačih in tujih tradicionalnih likov, karnevalsko dvorano, kjer je potekal komercialni del programa, pa je obiskalo več kot 20.000 ljudi. Štirih osrednjih povork se je skupaj udeležilo okoli 7000 mask iz 12 držav.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala ptujska županja Nuška Gajšek, so z dogodkom mestu utrdili pomemben položaj na evropskem zemljevidu, dediščino, ki jim je bila zaupana, pa predstavili na izjemen način v Sloveniji in izven meja.

“Obiskovalcem smo omogočili ustvarjanje nepozabnih spominov, pozitivna energija kurentov in ostalih mask pa nas je povezala in napolnila za čas do naslednjega, naslednje leto jubilejnega dogodka,” je dodala Gajškova.

Tudi letošnji festival je postregel s kar nekaj vrhunci, nedvomno pa sta bila ključna dogodka, ki sta privabila največ nastopajočih in obiskovalcev, otvoritvena etno povorka in mednarodna karnevalska povorka.

Na prvi, ki je merila kar 1,2 kilometra, se je 10.000 gledalcem predstavilo 34 skupin iz sedmih držav s približno 2000 nastopajočimi, od tega je bilo 11 etnografskih skupin iz tujine. Na mednarodni karnevalski povorki, ki je bila dolga kar 1,3 kilometra, pa se je 45.000 gledalcem v 44 skupinah predstavilo 2500 udeležencev iz osmih držav, od tega osem iz tujine.

Navdušenje je izrazil tudi predsednik organizacijskega odbora Kurentovanja Branko Brumen, sicer tudi generalni sekretar Evropske federacije karnevalskih mest (FECC), ki je dejal, da so upravičili zaupanje, ki jim ga je Unesco namenil s tem, ko je obhode kurentov uvrstil na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva in prevzel pokroviteljstvo Kurentovanja.

“Odziv nastopajočih, gostov in gledalcev je bil fantastičen. Ponosni smo, ponovno nam je uspelo ponotranjiti našo izjemno pustno kulturo, dediščino in tradicijo na čelu s kurentom ter resnično izživeti karnevalski duh,” je dejal Brumen.

Njegove besede potrjuje tudi prisotnost skupin iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Slovaške, Srbije in Turčije. Na Ptuju so bili tudi predstavniki FECC, na čelu s predsednikom Larsom Algellom, in 11 predstavnikov pobratenih in prijateljskih mest.

Svoje naloge je po mnenju organizatorjev dobro opravil 17. princ ptujskega karnevala Baron Jakob Zekel Videmski. Kot je dejal, je svojo vlogo z veseljem in ponosom opravljal tako na domačem ptujskem karnevalu kot na mnogih gostovanjih na slovenskih in tujih karnevalskih prireditvah ter turističnih dogodkih.

“Za razliko od kurentov se moje delo s koncem Kurentovanja ne konča. Opravljal ga bom tudi izven pustnega časa, še leto in pol, tja do ptujskega martinovanja leta 2020,” je dodal karnevalski princ.

Po besedah direktorice Zavoda za turizem Ptuj Katja Gönc je festival potekal v skladu z zadanimi cilji in jih v večini tudi presegel. Ob tem je zadovoljna tudi, da je letos v času Kurentovanja na ptujske ulice stopilo več etnografskih likov in karnevalskih mask kot lani.

“Zdaj nas čakajo dogodki ob 1950. obletnici prve omembe mesta v pisnih virih, seveda pa se bomo pričeli pripravljati na jubilejno Kurentovanje. Dogodek prerašča lokalne in nacionalne okvire ter je zaradi svojih posebnosti ustvarjen, da postane svetovna senzacija,” je še dodala Gönčeva. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen