Minister BiH obtožil Hrvaško oboroževanja islamskih skrajnežev v BiH

0

Minister za varnost Bosne in Hercegovine Dragan Mektić trdi, da so hrvaški obveščevalci skušali tajno oboroževati skupine islamističnih skrajnežev v BiH, da bi tako podprli trditve hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović o več tisoč skrajnežih, ki da iz BiH grozijo celotni regiji.

Mektić je v sredo za spletni portal faktor.ba povedal, da so varnostne službe BiH po večletnem operativnem delu preprečile poskus hrvaških obveščevalcev, da bi pridobili pripadnike salafističnega gibanja v BiH. Skušali naj bi jih prepričati, da bi skladiščili orožje v islamskih verskih objektih. Potem pa naj bi orožje “našli” in bi se potrdile obtožbe Grabar-Kitarovićeve o na tisoče skrajnežih in terorističnih središčih v BiH.

Po Mektićevih navedbah je celotno hrvaško operacijo koordiniral hrvaški konzul v Tuzli Ivan Bandić. Vključene naj bi bile tudi nekatere osebe iz BiH. Izpostavil je novinarja radiotelevizije Republike srbske Mata Đakovića, ki sicer velja za osebo, ki je tesno povezana s predsedujočim predsedstva BiH Miloradom Dodikom.

Znova je zanikal trditve hrvaške predsednice ter menil, da je bila celotna operacija namenjena temu, da bi opravičili njeno izjavo, ki je bila “navadna neumnost in fikcija”.

O domnevni operaciji hrvaških obveščevalno-diplomatskih krogov je poročal tudi spletni portal žurnal.info, ki je omenjal, da je v domnevno oboroževanje skrajnežev vpleten tudi Mektićev namestnik Mijo Krešić.

Grabar-Kitarovićeva je decembra 2016 izjavila, da se je treba soočiti z dejstvom, da se v BiH vračajo tisoči pripadnikov skupine Islamska država (IS) iz bojev v Iraku in Siriji ter da ni zanemarljiv niti vpliv nekaterih drugih držav na BiH. Njene izjave je Mektić takoj zanikal kot “lažne in neutemeljene”.

Hrvaška obveščevalna služba (SOA) je v svojem sporočilu za obdobje med junijem 2016 in septembrom 2017 objavila, da v Albaniji, BiH, na Kosovu, v Makedoniji in Srbiji obstaja več kot 10.000 privržencev salafizma, polovica od tega v BiH. Vsi niso pripadniki džihadističnega in takfirskega salafizma, ki podpira teroristične napade, temveč so med njimi tudi “politični salafisti”, ki nasprotujejo nasilju, so ocenili jeseni 2017. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen