Družbe hidroelektrarn opozarjajo na vodni energetski potencial, ki lahko pripomore k bistvenemu znižanju izpustov toplogrednih plinov

0

Slovenijo čakajo številni izzivi pri oblikovanju celostne politike razogljičenja in postopnega prehoda v nizkoogljično družbo, so te dni sporočile družbe, ki vodijo slovenske hidroelektrarne. Pri tem so opozorile na vodno energijo, ki lahko pripomore k bistvenemu znižanju izpustov toplogrednih plinov in k postopnemu ukinjanju fosilnih goriv.

Družbe Dravske elektrarne Maribor (DEM), Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) in Soške elektrarne Nova Gorica (SENG) so v skupnem sporočilu zapisale, da bodo pri omenjenem prehodu premiki potrebni tako na ravni države kot v gospodarstvu, v posameznih sektorjih, regijah in lokalno.

Dodali so, da je vodna energija pri tem najpomembnejši vir, ki lahko pripomore k bistvenemu znižanju izpustov toplogrednih plinov in k postopnemu ukinjanju fosilnih goriv ter da je hidro potencial del rešitve in ne problema.

Poudarili so, da tudi slovenske naravne danosti kažejo pot k omenjenemu cilju in da slovenske hidroelektrarne proizvedejo približno tretjino vse letno proizvedene električne energije v državi, pri čemer je v tej “še precej rezerv na področju izkoriščanja okolju sprejemljivega hidroenergetskega potenciala”.

Prepričani so, da lahko Slovenija od vseh obnovljivih virov hidroenergetski potencial izkorišča in nadalje razvija tehnično znanje in tehnologije, saj zmore več kot 95 odstotkov celotne naložbe v nove hidroelektrarne izpeljati z domačim znanjem. Med tehnologijami za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije pa imajo hidroelektrarne tako energetske kot makroekonomske in druge prednosti, so pristavili.

Podčrtali so tudi, da sodobni hidroenergetski objekti niso več zgolj proizvajalci električne energije, temveč so večnamenski objekti, ki k z možnostjo namakanja prispevajo k razvoju kmetijstva, k protipoplavni zaščiti, širitvi turizma, re-naturalizaciji degradiranih območij in trajnostnemu razvoju. Ob vsem navedenem prinašajo še nova delovna mesta.

Direktor HESS Bogdan Barbič je ob tem izpostavil, da mora biti energija trajnostna, varna in dostopna za vse. “Naš cilj je zagotoviti čim manjši vpliv na okolje ter varno oskrbo podjetij in gospodinjstev z električno energijo po konkurenčnih cenah. Od tega imajo koristi vsi državljani, medtem ko lokalne skupnosti pridobijo nove finančne vire, urejeno novo infrastrukturo in delovna mesta,” je dejal.

Direktor SENG Radovan Jereb je dodal, da je treba pri energetski izrabi vodnega potenciala poleg strogih okoljevarstvenih zahtev upoštevati tudi načela sonaravnega in trajnostnega razvoja in da se “večnamenskost hidroenergetskih objektov” praktično odraža tudi v preskrbi s pitno vodo, z ribogojništvom, s hranilniki vodne v sušnih obdobjih, z zadrževalniki ob poplavah in podobno.

“V strukturi proizvedene električne energije v Sloveniji je delež, ki ga prispevajo hidroelektrarne nenadomestljiv,” je menil Jereb in še opozoril, da bo ob pričakovani rasti porabe energije potrebno delež proizvedene električne energije v hidroelektrarnah najmanj ohranjati.

Omenjene družbe so še zapisale, da mora Slovenija pri energetskem prehodu pokazati več prizadevnosti in da mora biti skrb za trajnostno sprejemljive energetske rešitve njihova skupna zaveza.

Direktor DEM Andrej Tumpej je ob tem izpostavil, da se zavedajo, da umeščanje energetskih objektov v prostor zahteva posebno skrb, okoljsko presojo in nadzor in da zato svoje delo jemljejo z vso odgovornostjo in si prizadevajo za izvedbo z najmanjšim možnim vplivom na okolje. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen