Prešernov dan: Današnji slovenski kulturni praznik v znamenju številnih prireditev in spomina na poeta in domoljuba!

4

Na današnji slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, bodo oči ponovno uprte v slovensko kulturo. Zvrstilo se bo več manjših in večjih prireditev, nekatere med njimi so že tradicionalne. Velik del bo še vedno posvečen letošnjim dobitnikom Prešernovih nagrad, najvišjih državnih priznanj za dosežke v umetnosti, ki so jih podelili v četrtek.

Številne kulturne ustanove bodo brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev ob prazniku bo sicer pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, slavnostni govornik bo etnolog Janez Bogataj. V Kranju bo potekal tradicionalni Prešernov smenj, Združenje dramskih umetnikov pa se bo pesniku kot vsako leto poklonilo ob njegovem spomeniku na ljubljanskem Tromostovju, kamor bodo predstavniki države položili venec.

Vrata bo odprla tudi predsedniška palača, v kateri bo predsednik republike Borut Pahor sprejel Prešernova nagrajenca in nagrajence Prešernovega sklada ter ob tem slovenskemu zamejskemu pisatelju in prevajalcu Florjanu Lipušu vročil zlati red za zasluge.

Nagrajence bo sprejel tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, ki začasno opravlja funkcijo ministra za kulturo, na prav tako tradicionalnem pogovoru z lavreati v Kranju pa bo občinstvo nagovoril premier Marjan Šarec.

Slovenski kulturni praznik bo odmeval tudi med rojaki v zamejstvu.

Najvišja slovenska priznanja v kulturi so podelili v četrtek na predvečer praznika na državni proslavi v Cankarjevem domu. Prešernovi nagradi sta dobila kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser in scenarist Filip Robar Dorin, nagrade Prešernovega sklada pa pesnik Jure Jakob, igralka Maruša Majer, ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic, skladatelj Tomaž Svete, dirigentka Martina Batič ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič.

Pri SDS pa so na svoji spletni strani zapisali: “Poet, intelektualec in domoljub. Tako se danes spominjamo Franceta Prešerna, ki je kljub tuji vladavini verjel v svetlo prihodnost slovenskega naroda. Na današnji dan se z državnim praznikom poklanjamo spominu na velikega Slovenca in osrednji osebnosti slovenske poezije.

Težko, a ustvarjalno življenje

Največji slovenski pesnik, kot ga lahko ponosno označimo, se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem, v kmečki družini kot tretji otrok Mine in Šimna. V tistih časih so bile družine bistveno številčnejše kakor danes in nemalokrat  so morali otroci v želji po izobrazbi oditi od doma že v rani mladosti. France se je kot osemletni deček preselil k stricu na Kopanje pri Grosuplju. Od tam se je vpisal v realko v Ribnici, kjer so prepoznali njegovo nadarjenost. Šolanje je nadaljeval v Ljubljani in tam spoznal nekaj osebnosti, ki so ga spremljale vse življenje (Andrej Smole, Matija Čop, Miha Kastelic). Vse bolj ga je zanimalo pravo in pot ga je vodila na študij na Dunaj. Med študijem ga je začela zanimati tudi poezija in v ta čas sodijo Prešernovi prvi pesniški poskusi. Leta 1828 je diplomiral in postal doktor prava. Sledila so leta velikih življenjskih preizkušenj. Umrl mu je oče, nato sta v Božji mir odšla še njegova najboljša prijatelja Matija Čop ter Andrej Smole. Življenjsko krizo mu je dodatno poglobila Primičeva Julija, pesnikova velika neizpolnjena ljubezen, do katere je gojil globoka čustva. Iz notranjega navdiha je črpal vsebino za pisanje pesnitev, ki so jih objavljali v zborniku Kranjska čbelica. Zadnja leta Prešernovega življenja so prinesla za Slovence najpomembnejšo stvaritev, Zdravljico, ki jo je napisal leta 1844, objavil pa šele leta 1848, po Marčni revoluciji. France Prešeren je umrl eno leto po objavi, na četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga dva dni pozneje v Kranju. V Bleiweisovih Novicah so zapisali, da so bile njegove zadnje besede: »vzdignite me, zadušiti me hoče.«

Ponosen in zaveden Slovenec

Prešeren je bil pesnik, ki je dvignil poezijo na višjo raven. Njegova dela so bila zgled ostalim slovenskim romantikom, hkrati pa dokaz, da slovenščina ni le jezik nižjih slojev, temveč jezik, ki se lahko postavi ob bok ostalim večjim evropskim jezikom in v katerem se lahko sporazumevajo tudi izobraženi ljudje.

Za slovenski narod je bil France Prešeren eden pomembnejših kulturnih ustvarjalcev in prav kultura je bila v preteklosti mnogokrat razlog, da smo Slovenci ohranili svoj prostor, identiteto in jezik. Kljub tuji vladavini Prešeren ni obupal, temveč je skupaj s prijateljema Matijem Čopom in Andrejem Smoletom krepil slovensko identiteto in verjel v prihodnost slovenskega naroda.

Prešeren se je podpisal pod mnoge balade, gazele sonete in pesmi, za Slovence pa je najpomembnejša Zdravljica, naša državna himna. Čast Prešernu smo Slovenci izkazali tudi tako, da smo ga upodobili na slovenski kovanec za 2 €, medtem ko je nekoč krasil bankovec za tisoč tolarjev. Poleg tega je v spomin nanj poimenovanih več ulic v različnih mestih in postavljenih mnogo spomenikov, najbolj znan pa je verjetno tisti v središču Ljubljane.

Zato 8. februarja ne dojemajmo samo kot dela prost dan. Na ta dan posvetimo nekaj časa slovenski kulturi, obiščimo kakšno od številnih kulturnih prireditev ali pa vzemimo v roke katero od Prešernovih poezij. Ob tem se spomnimo na vsa velika imena iz sveta slovenske kulture, ki so zaslužna, da smo Slovenci ohranili svojo identiteto in jezik.”

Št. komentarjev: 4
  1. raft pravi

    Na mesto kulturnega ministra, so ta rdeči izdajalci slovenskega naroda hoteli nastaviti Srba Milosavljeviča!!

  2. bruh pravi

    v cankarjevem pa nestrpni in nesposobni rdeči kao “kulturni” pra sec nagovarja in kruli lastno ideološko sovraštvo… naši že prepričani in enoumni smrdeči rdeči pra sci in svi nje pa mu seveda glasno ploskajo ……rdeči pra sec , ki prepičjuje itak že prepičane rdeče pra sce in svi nje….nič posebno novega.

  3. bruh pravi

    in spomnite se, na našem jugobalkanu, je uradna kao kultura prisesana mafijsko a legalno na davkoplčevalski denar, ker drugače, glede sposobnosti nima niti za vsakdanji burek………in je eno navadno nestrpno ideološko smrdeče sra nje……šport pa je precej bolj desen , pošten in neodvisen od rdeče politike….in torej svetovno znan in uspešen….spomnite se tega…vsakič, ko opazite kakšnega našega LENOBNEGA rdečega pra sca , ki so ga rdečuhi proglasili za kao “uglednega”, kao “uspešnega” kao…….kulturnika, pisatelja, pisca, itd….ajd…saj smo se razumeli….ajd.

  4. raft pravi

    Šarec: »Kolaboracija nikjer in nikdar ni sprejemljiva«
    —————————–
    Seveda se bedaki s šestimi cveki v srednji šoli ni vprašal ( kako in s čim bi se le ), kako za hudiča se je Slovenija po drugi svetovni vojni znašla v komunističnem sistemu.

    .

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen