Pahor v sredo in četrtek v Bruslju pri EU in zvezi Nato

0

Predsednik republike Borut Pahor se bo v sredo in četrtek v Bruslju sestal z najvišjimi predstavniki osrednjih institucij EU in zveze Nato. Glavni namen obiska naj bi bil promocija konference v okviru pobude Tri morja, ki jo predsednik junija gosti v Sloveniji. Pomembna tema pa bodo nedvomno tudi bližajoče se evropske volitve.

V sredo se bo Pahor sestal s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, predsednikom Evropskega parlamenta Antoniem Tajanijem, visoko zunanjepolitično predstavnico unije Federico Mogherini in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom. V četrtek pa še s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.

“Obisk v Bruslju je priložnost za nadaljevanje dialoga o aktualnih mednarodnih, evropskih in tudi regionalnih vprašanjih na najvišji politični ravni,” so sporočili iz urada predsednika.

Predsednik se bo po navedbah njegovega urada s sogovorniki pogovarjal o dejavni vlogi Slovenije v EU in Natu, prihodnosti EU ter pripravi dveh konferenc: vrha v okviru procesa Brdo Brioni maja letos v Albaniji in vrha predsednikov držav pobude Tri morja junija letos v Sloveniji.

“Na obeh konferencah se pričakuje udeležba visokih predstavnikov EU,” poudarjajo v Pahorjevem uradu. Promocija konference v okviru pobude Tri morja in s tem zagotovitev čim boljše udeležbe naj bi bil tudi osrednji namen predsednikovega obiska.

Pobuda Tri morja na ravni predsednikov dvanajstih članic EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki v EU dviga obrvi zaradi vpliva ZDA, temelji po navedbah Pahorjevega urada na želji po tesnejšem povezovanju na področju infrastrukture na osi sever-jug ter naj bi pripomogla k iskanju vlagateljev za projekte povezovanja, tudi iz ZDA.

Slovenija bo v začetku junija gostila četrto srečanje šefov držav pobude Tri morja, tako da je pobuda še v razvoju. Pahor je pred dnevi na varnostni konferenci v Münchnu povedal, da pričakujejo visoke politične predstavnike iz EU in ZDA.

Pomen konference je ponazoril z besedami, da v bodočnosti vidi obrise federalne Evrope, Združenih držav Evrope, in da je tako naklonjen slehernemu poglabljanju sodelovanja med vsemi članicami EU. Ob tem je zavrgel očitek, da želijo ZDA pobudo Tri morja, zlasti na področju energetike, spremeniti v podoben klub, kot ga je uspelo ustvariti Kitajski z Iniciativo 16+1.

Na strani EU so glede vsebine pogovorov kot običajno skopi z informacijami. V komisiji so dejali, da na takšnih srečanjih ni vnaprej določenega dnevnega reda in da bosta predsednika razpravljala o aktualnih temah EU. Z Mogherinijevo pa bosta govorila o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih s poudarkom na Zahodnem Balkanu.

Pričakovati je, da bodo pomembna tema v Pahorjevih pogovorih z najvišjimi predstavniki EU bližajoče se evropske volitve, za katere prve projekcije kažejo občuten porast podpore desnim, evroskeptičnim strankam. Sedaj najmočnejši politični sili, desnosredinska Evropska ljudska stranka in socialdemokrati, naj bi sicer ohranili prvo in drugo mesto, a skupaj ne bi več imeli več kot polovice sedežev.

Prav tako je pričakovati, da bodo ob njegovem obisku še odmevale sporne izjave predsednika parlamenta Tajanija v Bazovici, potem ko je premier Marjan Šarec v nedeljo dejal, da se je Tajani opravičil s figo v žepu in da bi bilo prav, da odstopi, k čemur še vedno pozivajo tudi v SD.

Predsednikovo srečanje z generalnim sekretarjem zavezništva Stoltenbergom bo po navedbah njegovega urada predvsem priložnost za pregled aktualnih tem na dnevnem redu Nata, potrditev slovenske zavezniške drže ter za pogovor o drugih varnostno političnih vprašanjih, ki so pomembna za Slovenijo in Nato.

Ena od tem bodo nedvomno obrambni izdatki. Slovenija je še daleč od Natovih obrambnih ciljev. Medtem ko naj bi večina zaveznic izpolnila cilj, naj do leta 2024 zagotovijo dva odstotka BDP za obrambo, Slovenija do takrat načrtuje zvišanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP.

Problem je tudi struktura proračuna. Zaveznice naj bi petino obrambnega proračuna namenjale za razvoj zmogljivosti. Slovenija za investicije namenja le 4,5 odstotka obrambnega proračuna.

Stoltenberg je sicer doslej poudarjal, da pozdravlja dejstvo, da Slovenija zvišuje obrambne izdatke, a obenem izražal pričakovanje, da bo storila več za uresničitev skupaj dogovorjenega cilja.

Tokratni Pahorjev obisk v Bruslju ima poseben poseben simbolni pomen, saj Slovenija letos obeležuje 15. obletnico članstva tako v EU kot v Natu, še izpostavljajo v predsednikovem uradu.

Pahor je bil nazadnje v Bruslju v začetku lanskega januarja. To bo njegovo četrto srečanje s predsedniki institucij EU od prevzema predsedniškega položaja. Prvič se je z njimi v Bruslju sestal januarja 2013, ko je evropsko prestolnico izbral za sploh svoj prvi uradni obisk v vlogi predsednika.

Na sedežu Nata pa bo to drugi obisk predsednika republike od polnopravnega članstva Slovenije v zavezništvu. Prvi je bil Pahorjev obisk na sedežu zavezništva januarja lani.

Pahorju bruseljska scena ni tuja. Od leta 2004 do izvolitve za predsednika vlade novembra 2008 je bil evropski poslanec, nato pa se je do februarja 2012 kot slovenski premier redno udeleževal srečanj predsednikov držav ali vlad članic EU. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen