Aleksandru Čeferinu nov mandat na čelu Uefe

0

Kongres Evropske nogometne zveze (Uefa) je danes v Rimu soglasno podprl kandidaturo sedanjega predsednika Aleksandra Čeferina za nov, tokrat štiriletni, mandat. Ker je bil Čeferin edini kandidat, formalnega glasovanja ni bilo, delegati 55 nacionalnih zvez so se odločili, da ga namesto tega potrdijo kar z aplavzom.

“Hvala za zaupanje. Ganjen sem in ponosen,” je po izvolitvi dejal Čeferin.

Čeferin na kongresu tako tudi ni posebej predstavljal volilnega programa, je pa v svojem nagovoru kongresu povzel delo v preteklih dveh letih in pol in nanizal največje izzive za prihodnost.

Dve leti in pol po njegovem hitrem in za mnoge v nogometnem svetu pred tem nepričakovanem vzponu na vrh Uefe, ko je ta iskala rešitev za krizo vodenja po korupcijskih aferah, je ocenil, da “kriza mnogokrat ponudi priložnost za nove uspehe”. Tako je danes Uefa po njegovem finančno bolj uspešna, kot je bila kadar koli, predvsem pa znova združena.

Prihodki zveze bodo v prihodnjem finančnem letu dosegli rekordnih 5,723 milijarde evrov (4,193 milijarde od prodaje televizijskih in drugih pravic prenosov), kar je 25-odstotkov več kot v letu prej. Za EP 2020 pa pričakujejo prihodke v višini 2,1 milijarde evrov.

Za primerjavo – v poslovnem letu 2018/19 prihodki znašajo 3,862 milijarde, leto pred tem pa so znašali 2,790 milijarde evrov (2,26 milijarde od pravic prenosov).

Kljub tem uspehom pa Čeferin poudarja, da zveza nikakor ne sme počivati na lovorikah. “V svetu izjemno hitrih sprememb se moramo nenehno prilagajati, trenutni uspehi nikakor ne morejo biti izgovor, da ne sprejemamo učinkovitih in sodobnih ukrepov za izzive pred nami,” je dejal.

Med izzivi je med drugim nanizal razvoj tekmovanj, pri čemer si klubski in reprezentančni ne smeta biti nasprotnika, rast ženskega nogometa in konstruktivno sodelovanje s Fifo o razvoju svetovnega nogometa, ki bo usklajeno z interesi evropskega nogometa. Pri tem je poudaril, da mora sodelovanje s Fifo temeljiti na odkritem dialogu.

Fifa si namreč želi globalno ligo narodov in tudi razširjeno klubsko svetovno prvenstvo, čemur pa pri Uefi nasprotujejo.

Kot je tudi povedal Čeferin, si želi, da bi Evropa 2030 gostila SP, potem ko ga bo 2022 Katar, 2026 pa skupaj Mehika, ZDA in Kanada. “Z našo enotnostjo bomo skušali narediti vse, da bo SP 2030 v Evropi,” je dejal prvi mož Uefe, sicer zelo zadovoljen s SP 2018 v Rusiji.

Ta je poudaril tudi dobro sodelovanje z združenjem evropskih klubov (Eca), s katerim so podpisali nov sporazum do leta 2024, in še enkrat več potrdil, da bodo tekmovanja ostala odprta, da ne bo nikakršne “superlige” in da bodo za kvalifikacije za evropska tekmovanja vedno šteli le športni dosežki.

Glede finačnega “fair-playa” je dejal, da bodo vzpostavili novo evropsko ravnotežje, v katerem bo vsak dobil svoje mesto. “Prvi cilji finančnega ‘fair-playa’ so doseženi, evropski klubi so finančno najbolj zdravi doslej,zdaj je čas, da skupaj z Eco pridemo v drugo fazo tega velikega evropskega projekta,” je pojasnil Čeferin.

Dodal je še, da čudežev pa vendarle ne gre pričakovati. “Kako bi lahko delali čudeže, če vemo, da je vedno obstajala težava glede tekmovalnega ravnovesja, in če vemo, da živimo v svetu, kjer ima odstotek ljudi več bogastva kot polovica drugih Zemljanov?”

“Našo družbo trenutno razbijajo dvomi, v njen je veliko takšnih, ki zaradi svojih dvomom želijo graditi zidove, namesto da bi gradili mostove … Evropski nogomet pa vedno ostal spoštljiv in spoštovan, njegov namen bo vedno graditi upanje.”

Sicer pa so na kongresu, kjer je bila tudi slovenska delegacija na čelu s predsednikom Nogometne zveze Slovenije Radenkom Mijatovićem, izvolili tudi osem članov izvršnega odbora.

Žensko kvoto je zapolnila Francozinja Florence Hardouin, ob njej pa so v IO izvolili še Španca Luisa Rubialesa, Danca Jesperja Moellerja Christensena, Albanca Armanda Duko, Ukrajinca Andrija Pavelka, Madžara Sandorja Csanyja, Hrvata Davorja Šukerja in Portugalca Fernanda Gomesa. Slednji trije so bili ponovno izvoljeni. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen