Velika Prešernova nagrajenca režiser Filip Robar Dorin in scenografka Bjanka Adžić Ursulov

0

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov ter režiser Filip Robar Dorin. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada pa so pesnik Jure Jakob, dirigentka Martina Batič, skladatelj Tomaž Svete, igralka Maruša Majer, animator Dušan Kastelic ter arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva.

Kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov nadaljuje žlahtno kostumografsko tradicijo Mije Jarc in Alenke Bartl. Izjemno lucidna bralka dramske literature ima redek dar, da zna v dramskem besedilu dekodirati nevidne dramaturške vozle in jih izvirno preliti v kostum. Kot diplomirana slikarka je odlična poznavalka zgodovinskih stilov in se z njimi z lahkoto poigrava, piše v utemeljitvi nagrade.

Prav tako se inovativno poigrava z materiali ter ima neverjeten smisel za detajl in celoto. Kot še piše, je pri njeni kostumografiji najpomembnejše, da je “zmerom v funkciji psihologije dramskih oseb in odrskega dogajanja. Nikoli se ne promovira zunaj konceptualnega okvira predstave”. Kot piše na spletni strani sigledal.org, je Bjanka Adžić Ursulov zasnovala kostume za več kot 170 gledaliških predstav ter več filmov. Podpisala se je tudi pod scenografije okoli 40 predstav.

“Nadponosna sem, da sem dobila to nagrado, ki je obenem nagrada za celoten poklic, za gledališče, delavnice in vse ljudi, ki so povezani s tokom realizacije predstave,” je Bjanka Adžić Ursulov dejala za STA in se ob tem zahvalila upravnemu odboru Prešernovega sklada, da jo je postavil ob bok največjim v tem poklicu.

Veliki Prešernov nagrajenec Filip Robar Dorin je režiser, scenarist, producent, publicist in pedagog, “ki je s svojo silovito, nenavadno in raznoliko ustvarjalno potjo na več področjih odločilno zaznamoval slovensko filmsko pokrajino”, piše v utemeljitvi.

Njegova odlika je igrano dokumentarna forma, ki predstavlja sintezo neumišljenega in umišljenega filma, ki želi “izvleči resnico”. Pri svojem delu je Robar Dorin podpiral mlade, še neuveljavljene režiserje, se zavzemal za razvoj scenaristike ter spodbujal razvoj kreativnega dokumentarnega filma. Kot direktor Filmskega sklada je začrtal tudi mnoge kulturno-politične smernice razvoja filmske produkcije.

Robar Dorin podpisuje najmanj 30 dokumentarnih in igranih filmov, je avtor 15 portretov slovenskih pesnikov in pisateljev, glasbenikov in slikarjev ter desetih celovečernih igranih in dokumentarnih filmov. Šolane igralce je v svojih filmih soočil z močnimi naturščiki in igrano formo bogatil z dokumentarnimi prijemi.

Nagrajencev Prešernovega sklada je tudi letos šest. Jure Jakob prejme nagrado Prešernovega sklada za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota (LUD Literatura). “Pred nami je namreč poezija kolikor precizno, toliko ljubeče ubesedenih prizorov iz narave, s katero se Jakobov pesemski protagonist občasno lahko zlije v harmonično sinestezijo čistega trenutka,” piše v utemeljitvi.

Zborovska dirigentka Martina Batič dobi nagrado za poustvarjalne dosežke v minulih treh letih. Kot piše v utemeljitvi, je zelo pomembno, “da v koncerte tujih poustvarjalnih sestavov vključuje tudi slovenska glasbena dela, poskrbela pa je tudi, da glasbene ustanove v tujini naročajo nova slovenska dela”.

Skladatelj Tomaž Svete dobi nagrado za Koncert za dve violini in godala ter operi Ada in Antigona. Kot piše v utemeljitvi, Svete v Koncertu za dve violini in godala “dokazuje svoje kontrapunktično mojstrstvo in se subtilno loteva pretapljanja neoklasicističnih oz. neobaročnih asociacij v osebno, ekspresionistično obarvano refleksijo”. V operi Ada se vrača k razmisleku o ekonomiki zvočnih sredstev v opernem kontekstu, z Antigono pa nadaljuje vrsto notranjerefleksivnih opernih stvaritev, zasnovanih po antičnih motivih.

Tako imenovano malo Prešernove nagrade prejme tudi igralka Maruša Majer za vlogo v filmu Ivan v režiji Janeza Burgerja ter za več drugih vlog, ustvarjenih v zadnjih treh letih. “Maruša Majer je bila kraljica neodvisne gledališke scene in je kot cunami pridrla v mainstream,” poudarja utemeljitev.

Ustvarjalec animiranih filmov Dušan Kastelic dobi nagrado za kratki film Celica iz leta 2017, ki je pobral več nagrad tako doma kot v tujini, arhitekta Aljoša Dekleva in Tina Gregorič Dekleva iz biroja Dekleva Gregorič arhitekti pa za dosežke zadnjih treh let.

Nagrajence so v četrtek razglasili na novinarski konferenci v Kinodvoru, na kateri je predsednik upravnega odbora (UO) Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer med drugim povedal, da UO letos deluje v skladu z novim zakonom o Prešernovi nagradi. Tako je letos prvič namesto štirih strokovnih komisij, ki UO predlagajo kandidate za nagrade, delovalo šest komisij. S tem so bile razbremenjene nekatere strokovne komisije oz. umetnostna področja, predvsem scenske in likovna umetnost. Pomembna novost je tudi odločitev UO, da poskušajo vsako leto članstvo v strokovnih komisijah, ki imajo po sedem članov, osvežiti z novimi strokovnjaki.

Ob današnji razglasitvi nagrajencev v Kinodvoru je minister za kulturo Dejan Prešiček poudaril, da je slovenska kulturna ustvarjalnost primerljiva s svetovnimi produkcijami. Se pa zaveda, da pogoji za ustvarjalce v Sloveniji “niso na ravni, na kateri bi morali biti”, zato se bo zavzemal, da bi to v tem mandatu izboljšali.

Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja, na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Kulturni program proslave bosta ustvarila režiserja Martin Srebotnjak in Metod Pevec. Kot je povedal Srebotnjak, bo proslava zasnovana bolj filmsko oziroma avdiovizualno v dialogu s Prešernom. Njegov lik bodo popeljali tudi med ljudi, na ulice in v nakupovalna središča. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen