Pahor 17. januarja z vodstvi parlamentarnih strank o spremembah volilne zakonodaje

0

Vodje vseh parlamentarnih strank in poslanskih skupin so predsednika republike Boruta Pahorja obvestili, da soglašajo z njegovo pobudo za pogovor o potrebnih spremembah volilne zakonodaje. Pahor je zato sklical sestanek na to temo, ki bo 17. januarja v Predsedniški palači, so danes sporočili iz predsednikovega urada.

“Namen tokratnega pogovora je zbližati stališča glede možnih sprememb volilne zakonodaje v skladu z zadnjo odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo,” so pojasnili v uradu.

Pahor je vabilo vodjem parlamentarnih strank in poslanskih skupin pred koncem minulega leta posredoval v luči dogovora predsednikov republike, državnega zbora, vlade in državnega sveta, da kot predsednik republike nadaljuje posvete parlamentarnih strank, ki so jih imeli v zvezi s spremembami volilnega sistema že konec leta 2013 in v začetku leta 2014.

“Večina takrat ni bila naklonjena spremembi okrajev, temveč oblikovanju strankarskih list v enotah z uveljavitvijo absolutnega preferenčnega glasu. S tem bi uveljavili ustavno določbo, po kateri mora biti glas volivca odločilen za izbiro poslanca, vendar pa takrat ni bilo zadostne politične volje za uveljavitev te spremembe,” so še spomnili v Pahorjevem uradu.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z ustavo. DZ je zato naložilo, da mora neskladje odpraviti v dveh letih. Vlada je že napovedala pripravo ustreznih rešitev, pri čemer je več parlamentarnih strank izrazilo naklonjenost uvedbi preferenčnega glasu.

Obravnavani 4. člen zakona o določitvi volilnih enot, ki ga je izpodbijal državni svet, določa, katere občine spadajo v posamezno volilno enoto ter katera območja obsegajo volilni okraji. Po mnenju ustavnih sodnikov je člen v nasprotju z ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po 26 letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v DZ.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je razlika med najmanjšimi in največjimi volilnimi okraji po številu volilnih upravičencev velika (tudi v razmerju več kot 1 proti 3) in se še povečuje, poleg tega pri vseh volilnih okrajih ni upoštevano merilo o geografski zaokroženosti. Odločitev so ustavni sodniki razglasili 13. decembra. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen