Nemčija in Francija želita z novo pogodbo še okrepiti dobre medsebojne odnose

0

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron bosta v torek v nemškem Aachnu podpisala novo pogodbo o sodelovanju med Nemčijo in Francijo. S tem bosta na 56. obletnico sklenitve elizejske pogodbe potrdila nov dogovor o prijateljstvu in krepitvi že tako tesnih odnosov med državama.

Ko sta nemški kancler Konrad Adenauer in francoski predsednik Charles de Gaulle 22. januarja leta 1963 podpisala elizejsko pogodbo, sta odprla novo poglavje nekdanjih vojnih nasprotnikov, a navdušenje nad sodelovanjem je bilo takrat precej zadržano, spominja nemška tiskovna agencija dpa.

Nemška stran je namreč posumila, da je general skušal zvabiti mlado nemško republiko iz rok ZDA. Nemški parlament je zato takrat zahteval, da se pogodbi doda člen, v katerem se država izreče za prijateljstvo tudi z ZDA in Veliko Britanijo.

Pogodba je 18 let po koncu druge svetovne vojne postavila temelje sprave med državama in pomenila začetek nemško-francoskega prijateljstva. Brez nemško-francoske sprave tudi ne bi bilo Evropske unije, kakršno poznamo danes.

Strani sta se takrat dogovorili o rednih srečanjih predsednika in kanclerja ter srečanjih na ministrski ravni. Vladi bi se glede na dogovor morali usklajevati tudi o pomembnejših vprašanjih s področja zunanje, evropske in obrambne politike.

Pol stoletja kasneje sta leta 2013 takratni francoski predsednik Francois Hollande in Merklova začela pogovore o novi elizejski pogodbi. Ideja je navdušila predvsem socialista, medtem ko so bili Nemci zadržani, češ da ni potrebe, saj že elizejska pogodba vsebinsko ni bila izpolnjena.

Vseeno so sledila pogajanja in razprave, ki so se utelesila v novi pogodbi prijateljstva med državama. Podpisali jo bodo v Aachnu, tako rekoč pod očmi Karla Velikega, ki je iz tega mesta nadzoroval tudi območja današnje Francije in Nemčije.

“Nova” elizejska pogodba tako ne bo podpisana v Parizu. Francozi so sprejeli zamisel o podpisu onkraj svoje meje. Za Macrona pa ima Aachen še dodaten pomen, saj je tam lani prejel Karlovo nagrado za svojo mogočno vizijo nove Evrope.

Ravno Evropa je eden glavnih razlogov, zakaj je Macron zagovornik obnovitve dogovora. S podporo Merklove želi pokazati, da nadaljuje svojo evropsko politiko in da išče bližino s svojo vzhodno sosedo. V Parizu verjamejo, da bo aachenska pogodba še okrepila evropski projekt, in to v času, ko je Evropska unija v krizi.

Merklova je v soboto aachensko pogodbo pozdravila z besedami, da želijo z njo dati zagon evropskemu združevanju. Dodala je, da se je v pol stoletja svet spremenil in je bil zato skrajni čas za novo pogodbo.

Za voditelja prihaja podpis nove pogodbe v občutljivih časih. Macron se doma bori z največjo krizo svojega mandata, ko skuša po množičnih protestih rumenih jopičev ponovno pridobiti zaupanje državljanov. Merklova pa je pred kratkim napovedala odhod iz politike, opustila vodenje svojih krščanskih demokratov (CDU), pred njo pa so pomembne volitve – evropske in deželne.

Vladi v Berlinu in Parizu sta opozorili, da aachenska pogodba predvideva številne konkretne projekte, predvsem na področju varnosti in obrambe, okrepili bi tudi sodelovanje obmejnih regij, ustanovili skupne vrtce in poenotili javni promet v obmejnih regijah.

Vseeno se vrstijo kritike, da je pogodba vsebinsko prazna, saj so se ognili pomembnim temam, kot so na primer družbeni standardi in obdavčitev izpustov, piše dpa.

Kljub nekaterim kritikam Francozi večinsko podpirajo obnovitev prijateljstva med državama. Glede na javnomnenjsko raziskavo je 56 odstotkov vprašanih mnenja, da bi moral biti podpis nove elizejske pogodbe diplomatska prioriteta Francije. Tudi sicer ima 84 odstotkov Francozov pozitivno predstavo o svoji germanski sosedi. Najbolj pa jih skrbijo volilni uspehi skrajnih desničarjev, ne samo v Nemčiji, temveč po celi Evropi.

Bodo pa torkov slavnostni podpis pospremile tudi demonstracije. Po podatkih policije so bili do petka prijavljeni štirje shodi z okoli 200 udeleženci, med njimi proevropskega civilnega gibanja Pulse of Europe ter rumenih jopičev.

Čeprav varnostne oblasti niso dobile namigov o kakšni grožnji, bodo po mestu veljali okrepljeni varnostni ukrepi. Območje okoli aachenske mestne hiše bo zaprto, prebivalci pa se bodo lahko v okolici gibali le v spremstvu policije. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen