Na Hrvaškem zahtevajo spremembo zakonodaje zaradi številnih sodb z drakonskimi denarnimi kaznimi proti medijem

0

Združenje časopisnih založnikov pri hrvaškem združenju delodajalcev (Hup) je danes pozvalo hrvaško vlado in vse pristojne institucije, naj spremenijo zakonodajo, da bi zastavili jasna pravila pri ocenjevanju odgovornosti medijev. Opozorili so na številne denarne kazni avtorjem in medijem zaradi domnevnih duševnih bolečin tožnikov.

Založniki v današnjem sporočilu za javnost menijo, da so bile sodbe v primerih, ki so tožniki zahtevali odškodnine zaradi duševnih bolečin, pravno neutemeljene. Kot so pojasnili, so bile sodbe sprejete na podlagi “preširokega arbitrarnega tolmačenja obstoječih predpisov” ter da so bile tudi nepravične.

Sodbe, ki se vrstijo v zadnjem času, in tudi neenakost pravnih standardov, na katerih temeljijo, predstavljajo resno grožnjo ustavni pravici do svobode govora in svobode medijev. “Obenem so generator splošne pravne negotovosti, ki ogroža stabilno poslovanje založnikov ter zmanjšuje njihovo podjetniško svobodo, ki jih prav tako zagotavlja hrvaška ustava”, so navedli.

“Medijska svoboda kot temelj delujoče demokracije ni neomejena, zato tudi zahtevajo institucionalne mehanizme nadzora”, so še zapisali. Menijo, da bi morali mehanizmi temeljiti na jasno določenih kriterijih, ki jih bo pravosodje uveljavilo kot svojo prakso.

Spomnili so na še sveže primere sodb zaradi duševnih bolečin, kot je bila obsodba satiričnega portala na prvi stopnji zaradi satiričnega besedila. Sodišče je sodbo utemeljilo, da se faktografsko netočni podatki ne morejo imeti za satiro. Spomnili so tudi na sodbo za duševne bolečine proti založniku zaradi navedb iz avtoriziranega intervjuja, v katerem tožnika sploh ne omenjajo. Eden založnikov je bil kaznovan, ker je povzel izjave z nekega protestnega shoda.

Kot ločen problem so poudarili izjemno visoke denarni kazni, ki dosegajo tudi več deset tisoč kun oz. več tisoč evrov.

Čeprav v zahodnih državah širijo meje sprejemljive kritike uradnikov in oseb na javnih položajih, je na Hrvaškem vse več primerov, v katerih so tožniki uradniki na visokih strankarskih ali pravosodnih položajih.

Menijo, da gre za obliko institucionalizirane cenzure, pa tudi sume za navzkrižje interesov. V nekaterih primerih so sodniki morali odločati tudi v primerih, v katerih so bili tožniki osebe, ki neposredno odločajo o njihovem napredovanju, kar ruši zaupanje v neodvisnost pravosodja.

V Hupu so še pozvali hrvaške državne inštitucije, da upoštevajo tudi ustrezne sodbe Evropske sodišča za človekove pravice in podobnih mednarodnih organov na tem področju. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen