Močno odmeva sodba VS v Kopru: moški imel spolni odnos z družinsko prijateljico, ko je ta pijana zaspala. A ni posiljevalec, ampak “prisiljevalec”!?

9

V medijih odmeva sodba Višjega sodišča v Kopru, ki moškega, ki je spolno občeval z družinsko prijateljico proti njeni volji, ko je pijana zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, ki ne sodi med kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, in mu določilo 10 mesecev zapora. Razprava se vrti okoli definicije kaznivega dejanja.

Postopek sojenja za dogodek, ki se je zgodil leta 2015, se je sicer odvil že v letu 2017. Novogoriško okrožno sodišče je februarja tistega leta v ravnanju obtoženega najprej prepoznalo znake kaznivega dejanja posilstva ter mu izreklo leto in tri mesece zapora, koprski višji sodniki pa so julija to prekvalificirali v milejše dejanje spolnega napada na slabotno osebo in mu določili leto dni zapora. Menili so, da ne gre za posilstvo, kadar storilec uporabi silo šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa oziroma zato, da spolni odnos dokonča. V konkretnem primeru pa naj bi obtoženi silo uporabil šele, ko naj bi se speča žrtev ovedela, povzema časnik Delo.

Vrhovno sodišče je po pritožbi obtoženca novembra 2017 tudi to sodbo razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za spolno zlorabo slabotne osebe, saj takšno stanje oškodovanke ni bilo dokazano – žensko je obtoženi, ko je zaradi pijanosti zaspala, začel slačiti, a je zatrdila, da je do spolnega odnosa prišlo, ko je bila že budna in je napadalca začela odrivati. Tako je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje na višje sodišče.

To pa je v ponovljenem postopku decembra tistega leta obtoženega spoznalo za krivega prisiljenja in mu določilo deset mesecev zapora. Čeprav ni nikakršnega dvoma, da spolni odnos ni bil sporazumen, višji sodniki obtoženega namreč niso mogli obsoditi za posilstvo, saj sodišče po razveljavitvi sodbe na pritožbo le obtoženega odločitve ne sme spremeniti v njegovo škodo, povzema Delo.

Zgodba je z objavo v medijih te dni sprožila precej odmevov, predvsem kritik na račun odločitev sodišča, ter na račun definicije posilstva v kazenskem zakoniku. Kot izpostavlja Dnevnik, je v slovenskem kazenskem zakoniku zapisano, da gre za posilstvo, kadar storilec s silo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtev prisili v spolni odnos. Predpisana kazen je 10 let zapora oziroma 15, če gre za grozovito ali izjemno poniževalno dejanje ali pa za skupinsko posilstvo. Prav tako se šteje za posilstvo, če napadalec žrtev v odnos prisili z grožnjo, da ji bo povzročil veliko premoženjsko škodo ali o njej razkril kar koli, kar bi škodovalo njeni časti ali dobremu imenu. V tem primeru je kazen nižja, in sicer največ pet let zapora.

Vodja oddelka za mladoletniško, družinsko in spolno kriminaliteto na ljubljanskem tožilstvu Mirjam Kline je za Dnevnik ocenila, da “je naš model prisile že zastarel. Je tudi nepravičen, ker se vedno osredotočamo na žrtev: kako se je upirala, da je to storilec sploh zaznal kot odpor in da je vedel, da gre proti njeni volji”. Dodala je, da se je že srečala s primerom, ko je bila žrtev povsem pasivna zaradi predhodnih (in ne trenutnih) groženj. Vedela je, da ji aktivno upiranje ne bo prineslo nič dobrega. Tudi sicer žrtve včasih otrpnejo ali pa so zavestno povsem pasivne, da se izognejo hujšim telesnim poškodbam.

Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar pa je za Delo opozoril, da je prva odločitev višjega sodišča, ko je obtoženega spoznalo za krivega spolne zlorabe slabotne osebe in ne posilstva, lahko problematična. “Če je storilec najprej izvršil spolno dejanje z osebo, ki ni bila pri zavesti, je to lahko kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe; če pa je po tem, ko je oškodovanka prišla k zavesti, uporabil silo, da je dejanje dokončal, potem gre po mojem mnenju za posilstvo, seveda, če so izpolnjeni tudi vsi drugi zakonski znaki.”

Tudi profesor na katedri za kazensko pravo ljubljanske pravne fakultete Matjaž Ambrož je za Delo ocenil, da v primerih, ko storilec uporabi silo šele, ko se žrtev zbudi in se začne upirati, lahko govorimo o kaznivem dejanju posilstva. To je bilo v končni fazi tudi stališče koprskega višjega sodišča v ponovnem odločanju, vendar iz procesnih razlogov do obsodbe za to kaznivo dejanje ni več moglo priti (zaradi omenjene prepovedi spremembe na slabše, kadar pravno sredstvo vlaga le obdolženec), izpostavlja časnik.

Nekatere države, denimo Nemčija in Švedska, so definicijo posilstva že spremenile v smer, da se za posilstvo štejejo vsi spolni odnosi brez privolitve, je izpostavil Dnevnik. Tožilka Klinetova se strinja, da bi bilo tudi pri nas smiselno razmišljati o drugačni definiciji kaznivega dejanja posilstva. O kaznivosti spolnih ravnanj proti žrtvini volji in brez njene privolitve govori tudi Svet Evrope.

Podobno kot tožilka Klinetova razmišljajo tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, kjer se srečujejo tudi z žrtvami spolnih deliktov. “Menimo, da bi bilo treba tudi v Sloveniji v kazenskem zakoniku redefinirati kaznivo dejanje posilstva in spolnega nasilja. Iz našega dela z žrtvami spolnega nasilja namreč vemo, da je posilstvo pogosto povzročeno brez sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje in telo, še posebno takrat, ko gre za posilstvo v intimnih partnerskih zvezah, kjer povzročitelji večinoma uporabljajo prikrite oblike prisile in groženj,” njihovo stališče povzemajo v torkovi izdaji Dnevnika.

A na ministrstvu za pravosodje za zdaj ne predvidevajo sprememb opisa kaznivega dejanja posilstva, povzemajo časniki. Gre za kaznivo dejanje, pri katerem navadno ni prič ali drugih dokazov (razen izpovedi osumljenca in žrtve ter morebitnih rezultatov zdravniških pregledov), zato je dokazovanje kaznivega dejanja pogosto oteženo, še težja pa bi bila predvidoma vprašanja, povezana z relevantno predhodno izraženo privolitvijo, so pojasnili za medije.

In kaj pravijo ženske in človekoljubne organizacije in pravosodno ministrstvo?

Spomnimo: Slovenija je ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, v kateri je navedeno, da mora biti privolitev v spolna dejanja “dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin”. A tega Slovenija še vedno ni prenesla v domačo zakonodajo, ministrstvo za pravosodje pa predmetne zakonodaje ne namerava spreminjati.

Na neuresničevanje konvencije opozarjajo tudi v Inštitutu 8. marec, kjer so zagnali tudi spletno peticijo za spremembo kazenskega zakonika in uveljavitev modela “ne pomeni ne” ali “ja pomeni ja”.

K spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj “bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja”, so danes pozvali še v društvu Amnesty International Slovenije.

Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Poudarili so, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva.

So pa, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva.

“Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih,” so zapisali.

Ob tem so na ministrstvu še poudarili, da so o konkretnem primeru seznanjeni iz medijev in se skladno z zakonom in ustavo ne morejo in ne smejo spuščati v vsebinsko presojo oziroma oceno konkretnih odločitev sodišč, saj bi to pomenilo kršitev ustavnih načel o neodvisnosti sodnikov in delitvi oblasti. Izpostavili pa so, da je iz medijskih zapisov o konkretnem primeru razvidno, da “odločitve pristojnih organov prav tako niso nujno le posledica opisov obravnavanih kaznivih dejanj, ampak tudi postopkovnih pravil in ravnanj deležnikov v postopkih, zato je ustreznost materialno pravnih predpisov potrebno presojati v širšem kontekstu”.

Št. komentarjev: 9
  1. Breda pravi

    Ajajajajajaj, pa kakšna je to frendica da se ga nažge kot aksa in kje je bila žena/partnerica tipa, ki se je spravil na to pijanko???

  2. Dado pravi

    To je navaden pokvarjenec, ki je izkoristil nemočno žensko! Ravno tako bi se ga moralo obsoditi kot navadnega posiljevalca!

    1. Rokovnjac pravi

      Za takega vola (bika),je 15 let premalo!!!

  3. čarli pravi

    10 let kehe minimalno za barabo, ki posiljuje nezavestne osebke!

  4. Brutus pravi

    Je pa res zanimivo kakšna je naša kazenska zakonodaja. Človek s povprečno zdravo ”kmečko pametjo” se lahko samo vpraša, kakšni pravni ”strokovnjaki” so jo pisali? Po moje latentni posiljevalci, pedofili in skratka emocialno in socialno motene osebe! Žalostno pa je, da do sedaj še nihče ni predlagal spremembe teh idiotskih členov kazenskega zakonika – zakona, ki obravnava v članku opisan dogodek!

  5. jankec pravi

    Prvič slišim,da obstoja tudi “Inštitut 8.marec”.Za onega,z nazivom “Danes je nov dan”,sem že slišal.Baje jih je že kar precej. Madonca,napredujemo.

  6. raft pravi

    Najbolje, da Slovenci prenehamo fukat, ali pa to počnemo v prisotnosti vsaj dveh prič .

  7. linke pravi

    bravo raft ! zadel žebljico na glavico .

  8. linke pravi

    babe trezne vse oprezne , babe pijane……… naj si misli vsak kar hoče ,še posebej papeški cenzor na politikisu .

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen