Mag. Dejan Kaloh: Vštevanje odškodnine v dohodek posameznika ali družine je pravno nevzdržno

3

Medtem ko se odškodnine osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, ne vštevajo v dohodke, to za druge državljane ne velja.

Poslanec SDS mag. Dejan Kaloh v pisni poslanski pobudi, ki jo je naslovil na Vlado RS, ter v pisnem poslanskem vprašanju, ki ga je naslovil na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer, opozarja na sporne določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih in Zakona o povračilu škode osebam izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva.

Celotno poslansko pobudo objavljamo v nadaljevanju.

Spoštovani!

Ustava Republike Slovenije jamči enake pravice vseh državljanov Republike Slovenije. Vsako odstopanje od tega seveda pomeni kršitev Ustave Republike Slovenije, ki bi jo Ustavno sodišče Republike Slovenije, takoj prepoznalo in naložilo Državnemu zboru Republike Slovenije ustrezne spremembe zakona.

Na podlagi pobud več državljanov, ki so me na ta problem opozorili, ugotavljam naslednje:

Zakon o socialno varstvenih prejemkih v 4. odstavku 23. člena določa: »(4) Občasni, neperiodični dohodki po tem zakonu so dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, ki jih je upravičenec prejel samo enkrat in niso dohodki iz naslova priložnostnega dela.« Iz tega izhaja, da se vse odškodnine, določene po sklepih ali sodbah slovenskih sodišč ali Evropskega sodišča za človekove pravice, vštevajo v dohodke, ki so osnova za dodelitev socialnih pomoči.

Zakon o povračilu škode osebam, izbrisanim iz registra stalnega prebivalstva, pa v 18. členu določa: »Denarna odškodnina, izplačana po tem zakonu, se ne šteje v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.« Iz tega izhaja, da se samo te odškodnine ne štejejo v osnovo za odmerjanje socialne pomoči.

Vštevanje sodno določenih odškodnin v dohodek posameznika ali družine je pravno nevzdržno, saj odškodnina ne more predstavljati nikakršnega dohodka, ampak de facto pomeni nadomestitev škode, ki jo je posameznik utrpel. Če je to škodo povzročila s svojim krivičnim ravnanjem oz. s kršitvijo pravic in temeljnih svoboščin posamezniku sama država, je to toliko bolj problematično in se tako prisojena odškodnina nikakor ne bi smela vštevati v dohodek, ki predstavlja osnovo za dodelitev socialnih pomoči.

Oba omenjena zakona državljanke in državljane Republike Slovenije z vidika zagotavljanja istih pravic ločujeta v dve kategoriji, kar je po mojem mnenju v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije, zato Vladi Republike Slovenije predlagam, da:

1. Prouči omenjena zakonska določila z vidika Ustave Republike Slovenije in ugotovi ali gre za njihovo neustavnost.

2. Državnemu zboru Republike Slovenije predlaga take spremembe zakona, ki bodo v praksi, z vidika odškodnin, dosojenih po sodnih sklepih in sklepih Evropskega sodišča za človekove pravice, v celoti izenačili vse državljane Republike Slovenije.

V pisnem poslanskem vprašanju, ki ga je naslovil na ministrico za delo, pa poslanca mag. Kaloha zanima še:

1. Ali so na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti seznanjeni s to temeljno nepravičnostjo, zakonsko kontradiktornostjo, kot kaže tudi z neustavnostjo?

2. Ali na ministrstvu načrtujejo kakšne zakonske spremembe, da bi se položaj vseh kategorij oseb, ki prejemajo kakršnekoli odškodnine po sodnih sklepih domačih in tujih sodišč izenačil v korelaciji uveljavljanja pravic iz javnih sredstev?

Št. komentarjev: 3
  1. linke pravi

    slovenija = zahodno balkanska jugonostalgična udbo mafijska enklava z podružnicami na siciliji. Še daleč od države .

  2. hinko pravi

    To je res pravna bedarija! Ne moreš odškodnine šteti med dohodke, halo levaki bedaki????

  3. bruh pravi

    ajd…in potem se čudite, da je EUropa med domorodnimi EUropejci taki zasovražena ..EUropska kao elita…..ajd.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen