Janez Janša še z enim epskim tekstom: “Sistem za elito. Za prvorazredne.” (1. slika)

13

Predsednik največje slovenske politične stranke SDS, Janez Janša, je na Facebooku objavil tekst o nepravičnem sistemu, ki služi samo nekdanji nomenklaturi. Predmetni tekst bo očitno imel še nadaljevanje. Vabljeni k branju!

V Sloveniji je vzpostavljen sistem, ki služi predvsem eliti. Samoizbrani, samooklicani eliti. Prvorazrednim. Ti za ohranjanje oblasti, svojih statusov in privilegijev uporabljajo vsa sredstva. Ena od dolgoročno najbolj katastrofalnih posledic tega sistema je erozija človeškega kapitala in gradnikov slovenske državnosti. Sistem brani privilegije elite in preprečuje naravno tekmovanje talentov v družbi. Na tisoče nadarjenih in podjetnih zato vsako leto zapusti Slovenijo. Tisti drugorazredni, ki ostanejo, nimajo enakovrednih možnosti za uspeh v življenju. Priseli pa se približno enako število tujcev v kombinaciji nizko kvalificirane delovne sile in porabnikov socialnih fondov. Vsak, ki je sposoben vsaj malo pogledati pod vsakdanjo virtualno resničnost, ki jo rišejo režimski mediji, se danes zaveda, da je stanje v Sloveniji v vrednotnem smislu skrajno resno in da drsimo k prelomnici. Možna pa sta dva razpleta.

Ugodnemu zunanjemu okolju navkljub slovenska država že desetletje ne zmanjšuje dovolj ali sploh ne zaostanka za razvitim svetom. Velikanska večina prebivalstva oziroma vsi “drugorazredni” pa so zaradi izključevalne politike prvorazrednih in posledičnega prepočasnega razvoja prisiljeni plačevati višje davke in prispevke ter životariti z občutno nižjimi plačami in pokojninami, kot so realno možne glede na njihove vložke ter razvojni potencial Slovenije.

V vsaki državi, kjer negativni elitizem postane prevladujoč in sistemsko zaščiten, pride do resnih zastojev v njenem delovanju. Osnovno merilo uspeha posameznika v družbi ni več njegova sposobnost, ampak vnaprej dan oziroma omogočen družbeni položaj. Stanje se lahko stopnjuje do krize legitimnosti. Kljub temu pa je velika razlika med državami, kjer so elite nastale organsko na podlagi bolj ali manj svobodne konkurence in meritokracije oziroma tekmovanja v podjetnosti, inovativnosti in znanju ter med državami, kjer so se elite vzpostavile z bajoneti revolucionarjev in fizično likvidacijo “stare elite”. In kjer se, kot je pred desetletjem v svoji študiji ugotovil dr. Frane Adam za Slovenijo, pretežno reciklirajo. Ni slučajno, da se pripadnik tako nastale samooklicane slovenske elite počuti izjemno domače v družbi elitnega tovariša iz Moskve ali celo Teherana, medtem ko se bolj ali manj izogiba sposobnih zahodnih managerjev.

Prva obrambna črta negativnega elitizma je birokracija. V državi z dvema milijonoma prebivalcev je trenutno v veljavi preko 20.000 zakonov in vladnih uredb. Veliko postopkov je predpisanih protislovno. Veliko tako, da so v praksi težko izvedljivi. Večina predpisov je za normalno življenje v demokratični državi nepotrebnih. Ko smo leta 1996 praktično zaokrožili lastno državnost, smo jih imeli štirikrat manj. Po treh desetletjih pa smo se vrnili za cel krog nazaj v čase zadnjih izdihljajev SFRJ. Takrat je veljalo, da je dovoljeno samo tisto, kar je izrecno predpisano. Ob osamosvojitvi in po uveljavitvi slovenske ustave so nam njeni pisci zagotovili, da odslej svoboda obsega vse, kar ni izrecno prepovedano. Danes je birokratski obroč trdnejši in mestoma celo bolj neživljenjski kot leta 1989. Številni akti predpisujejo nove in nove kazni za na novo izmišljene prekrške. Ali pa nesorazmerno visoke za nenevarne kršitve prometnih predpisov. Vse do absurda, ko je kmet kaznovan z visoko denarno kaznijo, ko mu krava zaide na sosedov travnik in pomuli travo, ta denar pa prvorazredna oblast potem plača ilegalnemu migrantu, ki je nezakonito vstopil v državo in zaprosil za azil.

Mnogi zmotno mislijo, da imamo vso to birokratsko navlako na ramenih zaradi nesposobnosti vladajočih. Ali zaradi interesov dela samooklicane elite, ki si z izmišljanjem in zaračunavanjem raznih nalepk za avtomobile ali registracij starih mopedov polni žepe. V resnici pa ajatole prvorazrednih uporabljajo neprehodno birokratsko močvirje za ustvarjanje vtisa lastne potrebnosti in predvsem kot instrument obvladovanja drugorazrednih. Ljudstvo mora živeti v stalnem strahu ob občutku, da nekaj dela narobe. Kdo bi lahko sploh poznal in upošteval vsaj desetino od preko 20.000 veljavnih predpisov? Kateri podjetnik se sploh lahko znajde v protislovnih in nelogičnih davčnih aktih? Da je pokorno, mora drugorazredno ljudstvo živeti s stalnim občutkom krivde in občasno občutiti radost, ko mu kak pripadnik prvorazrednih kje pogleda skozi prste. Na podoben način služijo ajatolam tudi dolge čakalne vrste v zdravstvu ter zamude v pravosodju. Birokracija oziroma administracija se je v Sloveniji tako spremenila v svoje nasprotje. Namesto za ustvarjanje reda oziroma enakih vatlov za vse in pravičnosti jo prvorazredni uporabljajo kot instrument nereda, kaosa. Za sistemsko tovarno krivic. Imamo stanje, kakršnega je pred tisočletji opisal Marcus Tullius Cicero: »Summum ius summa inuria – Več je zakonov, manj je pravice«. Prvorazredni dobro vedo, da je osnovni red prva potreba vsake človeške družbe in da lahko svobodo in pravičnost (smrtna sovražnika vsake ne naravne elite) vzpostavimo samo tam, kjer tak red obstaja. Ob obisku dr. Jordana Petersona leta 2018 v Sloveniji je bila nervoza prvorazrednih očitna, kajti Peterson na razumljiv, »populističen« način zagovarja ravno tisto normalnost in tiste logične, naravne, zdravorazumske poglede na svet, ki jih ofenziva kulturnega marksizma preko »politične korektnosti« skuša iztrebiti.

Človek vedno spontano čuti krivico, jo pa težje reflektira navzven, če ni javno prepoznana. Zato svoj spontan podzavestni odpor zoper nenaravni tok stvari ali neposredne krivice izraža tudi z neudeležbo na volitvah. Samooklicana elita tak način reakcije med drugorazrednimi aktivno vzpodbuja (največkrat z avto sugestivnimi gostilniškimi gesli: vsi so isti, nič se ne da spremeniti, ni nobene izbire, moj glas nič ne odloča…) in tako, paradoksalno, ravno z namenskim povzročanjem krivic dvakratno krepi svojo moč.

Danes osnovni ideološki instrumentarij za vzdrževanje oblasti samooklicane elite prepoznamo po pridevniku “javno”. V slovenskem novo reku je ta pridevnik marsikje postal sinonim za monopol. Prva generacija prvorazrednih pa v tem pojmu še vedno prepoznava besedo “družbeno”. Zanje je pomenila isto kot beseda “naše”, torej njihovo, saj so z vsem družbenim kot samooklicana avantgarda neomejeno razpolagali. Pripadnika prvorazrednih oziroma samooklicane elite tako danes najlažje prepoznate po vročičnem besednem zavzemanju za vse, kar naj bi bilo javno. Javno zdravstvo, javno šolstvo, javne finance, javna stanovanja… javna stranišča. V resnici se zavzemajo za takšno organizacijo družbenih podsistemov, v katerih samooklicana elita brez večjih naporov vzdržuje vpliv in oblast. Po potrebi iz njih preko preplačil (spomnimo se samo štirikrat preplačanih žilnih opornic za lastnike tednika Mladina) financira druge monopole in zaposluje svoje pripadnike. Da rabota ljudstvu ostane skrita, v teh sektorjih ne sme biti omembe vredne konkurence, ki bi omogočala primerjave racionalnosti in učinkovitosti. Včasih sicer pride do absurdnih situacij, ko otroke največjih zagovornikov “javnega“ odkrijejo v zasebnih šolah ali ko si celo člani lobija prvorazrednih, ki delujejo pod nazivom “Gibanje za javno zdravstvo”, privoščijo prvorazredne operacije na zasebnih klinikah v Švici ali Avstriji. Ko so tam odkrili Danila Türka in Milana Kučana, so protislovje opravičevali z bebavo ciničnim izgovorom, češ da sta bila tam v »okviru uslug javnega sektorja« oziroma na stroške zavoda za zdravstveno zavarovanje, tako kot pač vsak navaden državljan.

Nezaupanje do svobodne zasebne pobude kjerkoli, vključno z gospodarstvom, je prvorazrednim položeno v politično zibelko. Zaradi evropskega okvira in pravil skupnega trga so jo prisiljeni tolerirati, nikoli pa se niso odpovedali nadzoru, ki ga danes že lahko poljubno stopnjujejo do stopnje, s katero se nezaželenih podjetnikov enostavno znebijo. Ključni instrument splošnega omejevanja podjetniške pobude je davčni vijak, posamični pa so: birokratske ovire, diskriminatorna obravnava posameznikov s strani spolitizirane davčne uprave, neplačevanje storitev podizvajalcem pri državnih ali mestnih projektih ter poljubno dolgi sodni postopki v gospodarskih sporih. Na tisoče sposobnih slovenskih podjetnikov, ki v seštevku v bistvu tvorijo hrbtenico slovenskega gospodarstva in države, se izogiba pojavljanju v javnosti in skuša ostati čimbolj »pod radarjem« prvorazrednih. Čim jih le-ti zaznajo kot uspešne, praviloma sledi v paketu davčni nadzor, obiski delovnih ipd. inšpektorjev, namigi o zaželjenih sponzorstvih »pravih« organizacij, predvsem ZZB, vabila k podpori političnim kandidaturam ipd. Ravnanja »nadzornikov« so praviloma toliko bolj prijazna, kolikor bolj so podjetniki dovzetni za namige prvorazrednih. Če se podjetnik neposredno upre ali se naredi gluhega za »namige«, lahko sledi tudi nenapovedana hišna preiskava ob obvezni prisotnosti dobro obveščenih kamer POP TV in nekajdnevno medijsko uničevanje podjetnika ter njegove gospodarske družbe.

Slovenija je danes tako edina država, ki se šteje za demokratično in v kateri ima gospodarstvo tretjerazredni vpliv na družbeno dogajanje. Medtem ko že ob manjšem nerganju sindikalnih korifej javnega sektorja celotna vlada stoji v položaju mirno, z zahtevami gospodarstva praviloma opravi kak poslanec nad koalicijske levice, ki jih razglasi za parazite, po potrebi zagrozi z nacionalizacijo in jih mirno pošlje v kot. Slovenija je verjetno tudi edina »demokratična republika«, kjer so prvorazredni prepovedali privatnim podjetjem doniranje omejenih sredstev političnim strankam in tako še dodatno omejili tudi možnost posrednega vpliva ne prvorazrednih gospodarstvenikov na oblikovanje ugodnejših razmer za gospodarski razvoj podjetij in države.

Izključevalna politika samooklicane elite ima za blaginjo naroda katastrofalne posledice. Primerov je nešteto povsod, ne samo v gospodarstvu. V začetku leta 2019 je odmeval primer vrhunskega, mednarodno priznanega strokovnjaka dr. Marka Noča in njegove ekipe. Prvorazredni so mu preko anonimnih »ocenjevalcev« odvzeli sredstva za pomemben raziskovalni program in mu celo onemogočili pritožbo. Že pred tem je doživljal vsemogoče napade in osebne diskreditacije. Vse odkar je javno opozoril na kaos v zdravstvu ter še posebej na stomilijonsko krajo denarja pacientov preko preplačanih žilnih opornic. Ker je s tem delno ogrozil kriminalni fevd, ki so ga desetletja neposredno upravljali vrhovni ajatole prvorazrednih, je bila reakcija neusmiljena.

Največja skupinska žrtev prvorazrednih in njihove politike izključevanja pa so mladi. Med vodenjem Sveta EU in Evropskega sveta leta 2008 smo načrtno usposabljali nekaj sto mladih izobraženih Slovencev vseh profilov. Spremljali so delo vlad in ministrstev po državah članicah EU ter proučevali dobre prakse na različnih področjih. Eno največjih bogastev EU je bogat nabor dobrih praks. Medtem ko v EU ni nobene države, kjer bi vse odlično delovalo, najdemo praktično povsod kako izjemno dobro izkušnjo. Urejeno zdravstvo na Nizozemskem, debirokratizirano administracijo v Veliki Britaniji, urejen socialni dialog v Nemčiji, učinkovita javna naročila v Avstriji… Nabrala se je velika košara izjemno koristnih praktičnih znanj z možnostjo neposrednih svetovanj iz katerekoli članice EU. Kljub prihajajoči krizi bi lahko v mandatu 2008-2012 Slovenijo s pomočjo te košare preoblikovali v državo dokončane tranzicije z odprtim, vključujočim sistemom, ki bi zagotavljal sprotno reševanje problemov, razvoj in pravičnost. Skratka tisto blaginjo, ki je ustavni smoter slovenske države.

Administracija slovenske države, preizkušena preko reform, potrebnih za vstop v EU, NATO, EMU in Schengenski sistem in tudi z vodenjem EU, je bila takrat sposobna izpeljati ta podvig. Tudi s pomočjo smotrnega investiranja znatnih sredstev iz EU skladov, ki so bila na voljo. Pa danes? Lahko se le zjokamo.
Lansirana je bila zloraba pravne države z nazivom Patria. Nova socialistična vlada je z gnusom zavrgla košaro znanj, nabranih med predsedovanjem EU. Niti enega od stotin mladih strokovnjakov, namensko delegiranih po EU za nabiranje dobrih praks, danes ne srečam v Sloveniji, ampak so si morali poiskati službe v Bruslju, Madridu, Haagu, Dunaju, Londonu… Doma so bili obravnavani kot grožnja sistemu. Verjetno je nekaj izjem, ki pa so to postale zaradi svojih sorodstvenih ali političnih povezav z elito.

Socialistična vlada je v letu 2009 namesto reform povečala javno porabo za skoraj desetino. Ob hkratnem rekordnem padcu BDP. Vse, kar je sledilo, je bila samo še posledica. In Slovenija je padla iz 91% povprečja EU po kupni moči na prebivalca leta 2008 na 83% EU povprečja nekaj let kasneje. Javni dolg pa je zrasel iz 22% BDP na skoraj 90%. Ob isti finančni krizi v celi EU. Samo za obresti smo v desetih letih plačali blizu 8 milijard evrov tujim finančnim skladom.

Za ohranitev sistema, ki služi ohranitvi oblasti samooklicane elite, je bila plačana ogromna cena. Zaradi tega “harača” ni tretje razvojne osi, ni sredstev za modernizacijo zdravstva, ni druge cevi Karavank, ni obvoznic okrog številnih slovenskih mest in krajev, ni drugega tira, ni potrebne modernizacije železnic. In povprečna plača ali pokojnina v Sloveniji je najmanj za 250 evrov na mesec nižja, kot bi lahko bila.
(nadaljevanje sledi v torek, 15.1.ob 8.00 uri)

Št. komentarjev: 13
  1. Borut pravi

    Slovenija je res na prelomu, a kdo bo junak, ki bo to zatečeno stanje rešil? Janša se zdi upehan, novih sil pa ni na vidiku. Velika napaka je bila, da leta 1991 ni bila izvedena lustracija.

  2. Tonč pravi

    Podpišem od prve do zadnje črke. Povsem realna slika stanja v post-komunistični slovenski družbi.

    1. Dado pravi

      Janša ni človek, ki bi kaj spreminjal. Janša je človek, ki misli, da zaradi “osvoboditeljskih” zaslug lahko počne kar se mu zdi. Ker je bil v času yuge disident, se sedaj temu ustrezno obnaša. npr. Misli, da je državnik, pa niti pošte ne dviguje, VSI vemo, da se samo izogiba kot navaden lump, ki beži pred odgovornostjo, To je še najmanj…. Če bi Drnovšek razčistil prvo, MATI afero, z orožjem, bi ga takrat spametovalo, da bi bil pošten in državotvoren.

  3. gorjanc pravi

    Jaz bi povprašal ves dosedanje predsednike vlad, kaj so v teh 25 letih naredili narobe,da nas vse vzhodnoevropske članice EU pospešeno dohitevajo in so nas nekatere celo prehitele

  4. raft pravi

    Rešitev ni več v rokah politikov.

  5. re gornjim pravi

    Ja kaj je pa “veliki mesija” naredil za rešitev, ko je imel priliko? Raje ni sprejel mandata in sedaj tolče iz opozicije! To je seveda mnogo lažje.

  6. linke pravi

    91 leta bi morali v besedi lustracija zamenjati črko l z črko k . pa bi bila danes druga Švica tu.

  7. bruh pravi

    našim prvorazrednim privilegiranim post-komunističnim sistemsko mafijskim a legalnim smrdećim rdećim pra scem in svi njam tole pisanje pa res ne bo pašalo….ajd..le to…enoumje in jugoslovensko smrdeće čredništvo sta dva bistve temelja, da banda 571 in kućanovo sodstvo nemoteno delujeta ..ajd le tole……

  8. bruh pravi

    zgleda, da so naši komunistični. zliočinski , nestrpni, TOTALITARNI, smrdeči pra sci in svi nje imeli ponovno divje negonsko smrdečo komunistićni žurko v dagošah…vsi smoupali, , da je evropska zgodovina z 20. stoletjem izčrpala zalogo temačnega komunističnega zla…ampak, ni kaj v enoumno rdečem kućanistanu tega zločinskega smrdeega gn oja je na pretek…ajd…

    1. re gornjemu pravi

      Gornje pisanje je lep dokaz, kako bi rad poko..zlani polp..ismeni kr..eten pametoval . Sam nima pojma o slovenskem jeziku, piše vedno ene in iste svinj…ske neumnosti. Vprašanje, če ni uvo..ženi jugoš?

      1. bruh pravi

        zanimivo…citiral sem le govor tvojega rdečuha, ki ga je imel na komunsitićni smrdeči žurki……pa tudi to te moti rdeči be da k…ajd…

        1. Re gornjemu pravi

          Kre..ten , ti sploh ne veš ,kaj je citat. Ajd še ti

  9. Narim pravi

    To je tko k ne poslušate Janšota.
    Pa mamo sraje.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen