Revija Cell Metabolism: Zmanjšajte vnos kalorij za 15 % in se dejansko pomladite!

0

Morda sploh ni potrebe po svetem gralu mladosti. Nove raziskave kažejo, da lahko zmanjšanje kalorij za 15% za dve leti upočasni presnovni proces, ki vodi k staranju in zaščiti proti s starostjo povezanim bolezenskim stanjem.

Po samo enem letu na nižje kalorični prehrani se je metabolizem udeležencev znatno upočasnil. Zniževanje se je nadaljevalo v drugem letu in privedlo do splošnega zmanjšanja oksidativnega stresa, procesa, ki se ga povezuje s sladkorno boleznijo, rakom, Alzheimerjevo boleznijo in drugimi s starostjo povezanimi stanji. Študija je bila objavljena v četrtek v reviji Cell Metabolism.

“Zmanjševanje vnosa kalorij zagotavlja zdravstvene koristi vsem ljudem, ne glede na njihov trenutni zdravstveni status,” je povedala Leanne M. Redman, glavna avtorica študije in izredna profesorica na Centru za biomedicinske raziskave Pennington na državni univerzi v Louisiani.
Študije na živalih so pokazale, da lahko omejitev kalorij za 25% podaljša življenjsko dobo. Redmanova je s kolegi v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za staranje oblikovala novo študijo CALERIE (celovita ocena dolgoročnih učinkov zmanjševanja vnosa energije), da bi odgovorila na preprosto vprašanje: Ali bi bilo tako tudi pri ljudeh?

V prvi fazi so ekipe raziskovalcev delale majhne pilotske poskuse, da bi odgovorile na številna vprašanja, vključno kakšne omejitve kalorij bi se udeleženci lahko držali. V ta namen so nekatere pilotne študije preizkusile zmanjšanje kalorij samo s prehrano, druge so testirale take samo z vadbo, še druge pa so testirale take s kombinacijo prehrane in vadbe.
Drugo vprašanje, ki so ga postavili raziskovalci: Katera stopnja omejitev kalorij bi vplivala na biomarkerje staranja? Biomarkerji staranja so preproste biološke meritve, ki razlikujejo ljudi, ki dolgo živijo – tiste, ki praznujejo rojstne dneve v svojih 90-ih in 100-ih letih – od ljudi, ki živijo povprečno pričakovano življenjsko dobo, je dejal Redman.
“Vemo, da lahko posamezniki, ki dolgo živijo, vzdržujejo nižje koncentracije sladkorja v krvi in nižje ravni insulina in imajo nižje ravni telesne temperature v telesu v primerjavi z ljudmi, ki ne živijo tako dolgo, kot oni,” je dejala.
Po pilotnih študijah se je Nacionalni inštitut za staranje zavezal k financiranju študij CALERIE v drugi fazi na treh univerzah: Pennington v Baton Rouge, Univerzi Washington v St. Louisu in Univerzi Tufts v Bostonu.

V Penningtonu so se Redmanova in njeni sodelavci osredotočili na zmanjšanje kalorij za 25% samo s prehrano. IUdeležence so izbirali med ženskami med 25 in 45 let ter moškimi med 25 in 50 let; približno polovica je bila normalne teže in druga polovica prekomerne telesne teže, toda nihče ni bil debel. Tekom raziskave so udeleženci jedli, kar jim je bilo všeč, ob tem pa so zato, da bi ohranjali prehransko ravnovesje, jemali še določene vitamine in ostale dodatke k prehrani”, je dejala Redmanova.
Vsak udeleženec je dobil tudi tehtnico. Namesto da bi dnevno računali kalorije in jih zmanjšali za 25%, so raje izkoristili izgubljanje teže za oceno celotnega zmanjšanja kalorij za vsakega posameznega udeleženca.
Vendar pa udeleženci niso dosegli 25-odstotnega zmanjšanja, kot je bilo predvideno, Redman je dejal: “Ljudje so dosegli 15-odstotno omejitev kalorij, dejansko v dveh letih.” Ni pomembno. Rezultati tega zmanjšanja količine kalorij so bili “precej izjemni”, je dejala.

Na primer, udeleženci so do konca prvega leta izgubili povprečno okoli 20 kilogramov in to izgubo ohranili v drugem letu.”Restriktivna kalorična prehrana je povzročila tudi upočasnitev metabolizma v spanju za približno 10%,” je dejala Redmanova. To je ostalo tako po enem letu, ko je izguba teže dosegla vrhunec in po dveh letih, ko je bila teža konstantna.
Upočasnjeni metabolizem pomeni, da je telo postalo bolj učinkovito pri uporabi goriva – bodisi iz hrane ali kisika – za pridobivanje energije.”To je pomembno, ker vsakič, ko ustvarjamo energijo v telesu, ustvarjamo stranske proizvode,” je dejal Redman. Ti stranski proizvodi normalnega metabolizma, imenovani tudi kisikovi radikali, se kopičijo v telesu in skozi čas povzročajo poškodbe celic in organov, je pojasnila. In ta škoda je “tisto, kar povezujemo s skrajšano življenjsko dobo,” je dejala.
Ne le, da je kalorična omejitev upočasnila metabolizem udeležencev, nižje oksidativne vrednosti so bile vidne tudi pri urinskih testih. Restrikcija kalorij je, tako menimo, oponašala tiste zdrave smernice, ki jih sicer opazimo pri ljudeh, ki dolgo živijo, je dejala Redmanova.

“Velik napredek” s to študijo je, kot pravi biolog John R. Speakman z Univerze v Aberdeenu na Škotskem in kitajske akademije znanosti v Pekingu, da je to prvi poskus postavitve naključnega dogajanja v nadzorovano okolje zmanjšanja kalorij pri ljudeh. Taki poskusi, v katerih so udeleženci po naključju razdeljeni v skupine, se smatrajo za bolj pomembne od ostalih eksperimentov.
Speakman, ki ni sodeloval v raziskavi, ampak v odboru za varnost podatkov in nadzorni komisiji za projekt CALERIE, je pojasnil, da so bile vse dosedanje študije omejevanja kalorij pri ljudeh na prostovoljni osnovi.

“Od leta 1930 je bilo znano, da omejitev kalorij zmanjšuje stopnjo staranja in podaljšuje življenjsko dobo glodalcev,” je dejal Speakman. Od takrat študije na različnih živalih kažejo enako splošno vzorec – z nekaj izjemami. “Pri hišnih muhah na primer ne deluje,” je dejal. “Ob tem je tudi literatura o eksperimentih na opicah precej zmedena.”
Iz tega razloga je “velik prispevek” nove študije, da so udeleženci pokazali dve ključni spremembi, ki so ju prej opazili pri glodalcih, ki so jim kalorično omejevali prehrano: znižani metabolizem in zmanjšana proizvodnja radikalnih vrst kisika, je dejal.
Povedati pa je treba, da je bila stopnja omejitve kalorij, dosežena v novi raziskavi, “precej skromna v primerjavi s tisto, ki se uporablja pri glodalcih in drugih živalih”, je dejal. “To res kaže na težave pri delu z omejevanjem kalorij pri ljudeh.”
Vendar je moč nove raziskave, da je “vključevala obsežne meritve posameznih odzivov”.To, kako natančno omejitev kalorij preprečuje staranje, pravi Speakman, “je vprašanje za milijon dolarjev.”
Raziskava podpira dve teoriji daljšega življenja: “življenjska doba” (nižje ravni metabolizma) in zmanjšana oksidativna škoda.
Vendar študija kaže samo korelacijo, je dejal, “zato ne moremo sklepati, da so te spremembe vzročno povezane z zmanjšanim staranjem. Kljub temu gre za korak naprej, da smo pokazali, da omenjenih dveh idej z raziskavami nismo zavrnili.”

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen