Zakaj se starši s svojimi otroki ne pogovarjajo o denarju? Veščine finančne pismenosti bi se vsi morali učiti že od malih nog!

0

Obstaja eno vprašanje, za katerega se zdi, da se ga večina staršev boji bolj kot drugih, ko gre za pogovor s svojimi otroci o denarju. Ali lahko uganete, za katerega gre? Če ste odgovorili s “Koliko denarja zaslužiš?” imate, po besedah Jayne Pearl, avtorice večih knjig o tem, kar ona imenuje finančno starševstvo, povsem prav.

Pearlova pravi, da je bila presenečena, ko ji je njen sin, ki je zdaj odrasel, to vprašanje postavil pri starosti 8ih let. “Prvotno sem bila zbegana, veste, kot, Ahhh. Veliko pišem o osebnih financah in nisem bila pripravljena na to vprašanje,” je dejala med intervjujem.

Na koncu je odgovorila na vprašanje svojega sina, vendar se je osredotočila na stroške gospodinjstva, da bi mu pojasnila, da je večino zaslužka šlo za pokritje večine stroškov in da je preostali denar bodisi šel v banko bodisi bi se lahko porabil za kaj drugega, kar bi si zaželeli ali potrebovali.

“Spoznala sem, da bi, če bi mu rekla, da zaslužim 1000 dolarjev letno, mislil, da smo bogati. Le po čem bi lahko sodil, kaj je veliko?” je dejala Pearlova, ki je tudi poskrbela, da je sin razumel, da gre za zasebnost in da tega ne sme govoriti nikomur.

Ta izkušnja je eden razlogov, zakaj se je odločila napisati serijo knjig o otrocih in denarju, vključno z najnovejšo “Otroci, premoženje in posledice: zagotavljanje finančne prihodnosti za naslednjo generacijo.”
Obstajata dva glavna razloga, zakaj več staršev ne govori s svojimi otroki o denarju in jim pomaga, da razvijejo kritične veščine finančne pismenosti, je dejala Pearlova, pisateljica, urednica in mati enega otroka. Najprej zato, ker se bojijo, da sami niso dober zgled, ko gre za ravnanje z denarjem, je dejala.

“Mnogi med nami počnejo veliko napak z denarjem, ali ga preveč porabimo ali pa si rečemo, da “potrebujemo nov par čevljev”, ko ga prav zares ne,” pravi. Drugič, mnogi starši se počutijo, kot da ne vedo veliko o denarju in potem ne verjamejo, da lahko o tem karkoli naučijo svoje otroke. “Mislimo, da potrebujemo doktorsko disertacijo na področju financ, da bi lahko kaj naučili svoje otroke, kar pa sploh ne drži.
Vse kar morate storiti je, da se glasno pogovorite o tem, kaj delate, ko greste nekaj početi s svojim denarjem, “je dejala Pearlova.

Na primer, ko ste na bankomatu z majhnimi otroki, je to odlična priložnost, da razložite, kako v banko položite denar, da bo varen in da ga lahko imate tam, ko ga potrebujete in da lahko iz banke dvignete le toliko denarja, kolikor ste ga tja položili, pravi.

Starši se lahko učijo poleg svojih otrok. “Ne rabite samo reči “ne vem”. Lahko rečete: »Tudi jaz moram izvedeti več o tem, zato sedimo in se skupaj naučimo,« je dejala Pearlova. Če začnete s spletnimi mesti za finančno opismenjevanje, ki so namenjene otrokom, se boste na nekem svojem nivoju najbrž tudi sami učili.

Če premagate svoje negotovosti glede denarja in se sčasoma pogovorite s svojimi otroki, bodo od tega zagotovo pobrali veliko koristnega, je dejala Pearlova. Otroci bodo navsezadnje morali vedeti, kako ravnati z lastnim denarjem, ko postanejo starejši, zato je bolje, da se naučijo, ko so vložki nizki.

“Bolje je, da počnejo napake z 20imi dolarji kot z 20000imi, ko bodo starejši,” je dejala. Obstaja veliko napačnih predstav o denarju, tako kot pri drugi temi, ki je pogosto tabu med starši – spolnosti.
“Učili se bodo veliko stvari, ki so napačne in kar želite, da se naučijo, zato morate preveriti, če so razumeli, kar jih učite” je dejala.

Če govorite s svojimi otroki o denarju, boste imeli tudi možnost svojim otrokom vtisniti svoje vrednote glede denarja.Te vrednote narekujejo veliko glede tega, kako živimo in kako se povezujemo s svetom. Vključujejo razumevanje razlik med željo in potrebami ter učenje, kako početi kompromise, je dejala.

“Ne morete imeti vsega. Lahko imate to stvar ali imate to stvar in to so priložnosti, da otroke naučite, kako to početi tako, da z njimi sklepate kompromise”.
OK, kako lahko dejansko začnete govoriti s svojimi otroki o denarju? Za odgovore smo povprašali nekaj otrok, dijakov osnovnih in srednjih šol v Caldwellu, New Jersey, kot del nove serije “Če bi bil starš”, kjer otroke sprašujemo, kako bi ravnali, če bi bili v vlogi staršev.
Grace Szostak, ki je letos pravkar začela obiskovati srednjo šolo, je rekla, da bi začela zgodaj, pri tako mladih kot so štiri leta starosti. Priskrbela bi eno tistih blagajn za igranje in otroke vpeljala v igro vlog, kjer bi drug drugemu prodajali stvari, da bi se naučili koncepta denarja in kako ga šteti. Lance Jenkins, ki je tudi v šestem razredu, je dejal, da bo sledil nasvetu njegovega dedka in svojim otrokom dal tri kuverte. “Vsak teden dajte denar v drugo kuverto in boste imeli eno za donacije, eno za porabo in eno za varčevanje.”

Toniann Garruto, petošolka, je rekla, da bi s svojimi otroci govorila o kreditnih karticah. “Čeprav je na kreditnih karticah veliko denarja, jih ne smete uporabljati prepogosto in preveč, ker lahko obubožate,” je dejala.

Pearl, avtorica in finančna strokovnjakinja, je dejala, da se starši ne smejo obotavljati glede pogovora s svojimi otroki o svojih lastnih napakah, kar vključuje pogovor o zagatah dolga na kreditini kartici, o nečem, kar sem dodobra spoznala v svojih dvajsetih, ko sem delala kot reporterka in se komaj preživljala.
Prav tako je velika vernica v žepnino, toda ne tako, vezano na ocene in vedenje. Cilj žepnine je pričeti otroke učiti finančne odgovornosti.

“Nekaj je bodo izgubili, z njo ravnali slabo, neodgovorno. Nekaj je bodo dali prijatelju, da bi bili priljubljeni. Napravili bodo cel kup neumnih napak, toda boljše je, da jih zdaj.”
Pearlova pravi, da starši poznajo svoje otroke in vedo, kdaj so pripravljeni na pogovor o financah. “Če je vaš otrok pripravljen na pogovor, lahko poskusite. Če zadeva propade, lahko poskusite znova čez nekaj mesecev ali prihodnjega leta, vendar mislim, da ni nikoli prezgodaj, da bi poskusili… in če zamudite vlak in je vaš otrok star 17 let in se bo naslednje leto odpravil študirati na univerzo, ne vrzite puške v koruzo in zamahnite z roko, češ, “zamudil sem vlak”. Kadarkoli lahko, pričnite.”

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen