Priprava na sanacijo Celjske kotline še vedno poteka po polžje, šele v letu 2021 začetek same sanacije

0

Sanacija Celjske kotline, ki se uvršča med najbolj degradirana okolja v Sloveniji, se premika zelo počasi. Končane so vse potrebne preiskave za sanacijo območja Bukovžlaka, okoljsko poročilo je predvideno v decembru 2019, v 2020 naj bi sledilo gradbeno dovoljenje in objava razpisa za izvajalca sanacije, ki naj bi stekla sredi 2021.

Celjska občina je ta mesec na območju stare Cinkarne začela s pilotnim poskusom remediacije z organo-mineralnim substratom z namenom sanacije tal, pri čemer onesnažene zemljine niso izkopavali. Delavci celjskega podjetja Simbio so tako ogradili 100 kvadratnih metrov veliko zemljišče in ga prekrili z geotekstilom.

Na zemljišče je nato Simbio nasul mešanico organske komponente kompostiranega zelenega reza, zeolitne moke in mineralne komponente neonesnažene zemlje z območja Slovenskih Konjic. Na tako pripravljeno testno območje bodo posejali travo in uredili zasaditev.

Ministrstvo za okolje in prostor je novembra medtem zaključilo vse potrebne preiskave za sanacijo območja Bukovžlaka, na katerem so desetletja odlagali nekdanje cinkarniške odpadke in delno odpadke rušenja stare cinkarne. Dokončanje izdelave idejnega projekta za sanacijo Bukovžlaka je predvideno aprila prihodnje leto, so za STA povedali na ministrstvu.

Okoljsko ministrstvo je poročilo o izvedenih preiskavah na območju Bukovžlaka posredovalo tudi Evropski komisiji, ki zaradi zamud pri odstranjevanju nezakonitih odpadkov v Bukovžlaku in zemeljskih izkopov z nevarnimi snovmi na območju Stare Cinkarne vodi postopek proti Sloveniji.

Preiskave, opravljene v obdobju od 2015 do 2018, po navedbah ministrstva brez izjeme kažejo, da geološka tla na območju Bukovžlaka niso onesnažena oz. da vrednosti opazovalnih parametrov v geoloških tleh ne presegajo vrednosti po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti nevarnih snovi v tleh.

Letos izvedene preiskave podzemne vode pa kažejo, da je stanje podzemne vode v vodonosniku med Hudinjo, Ložnico in Voglajno slabo in se poslabšuje, vendar so vzroki in viri slabega stanja podzemne vode nekje drugje, opozarjajo na okoljskem ministrstvu.

Ministrstvo je tako ta mesec določilo podroben načrt aktivnosti na območju Bukovžlaka za prvo polovico prihodnjega leta.

Poleg izdelave ocene stroškov sanacije odlagališča, obratovalnih stroškov in stroškov investicijskega vzdrževanja bodoče infrastrukture na območju se bo ministrstvo lotilo tudi izdelave idejne urbanistične ali krajinske zasnove kompleksa in izdelave osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za to območje. Rok za izdelavo tega osnutka je december 2019.

Izdelava okoljskega poročila je prav tako predvidena za december prihodnje leto, vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja naj bi ministrstvo vložilo januarja 2020, maja tega leta ministrstvo pričakuje izdajo gradbenega dovoljenja, isti mesec naj bi vlada potrdila investicijsko dokumentacijo, decembra 2020 je predvidena objava javnega razpisa za izbor izvajalca sanacije, sama sanacija pa naj bi se začela julija 2021.

Predstavnik Civilnih iniciativ Celje Boris Šuštar je medtem zelo skeptičen do napovedane sanacije območja Bukovžlaka, saj so se od leta 2015, ko je Sodišče EU pritrdilo Evropski komisiji in ugotovilo, da država krši evropsko zakonodajo o odpadkih, na okoljskem ministrstvu po njegovih besedah doslej ukvarjali le z zavajanjem komisije z minimaliziranjem izjemno hudega onesnaženja na omenjenem območju, velikem 6243 kvadratnih metrov.

“Morda se bodo z novim ministrom Juretom Lebnom ukrepi sanacije in preprečevanje ogrožanja okolja in s tem zdravja ljudi le udejanjili. Upanje umre zadnje,” je za STA dejal Šuštar.

Okoljsko ministrstvo je sicer sanacijo Bukovžlaka napovedalo že lani. Sanacija tega šest hektarjev velikega zemljišča ob sedanji Cinkarni Celje naj bi po neuradnih informacijah stala 2,8 milijona evrov.

Območje so poleg desetletij odlaganja nekdanjih cinkarniških odpadkov in delno odpadkov od rušenja stare cinkarne močno zaznamovale tudi aktivnosti vojske, tako nemške kot jugoslovanske. Tam so bili vadbeni poligoni, strelski jarki, strojnična gnezda, ki so jih pozneje zasipavali z neustreznim materialom, možno pa je tudi, da so z zasipanjem prekrili povojna grobišča.

Več premikov je pri sanaciji zemljine na igriščih vrtcev v celjski občini. Po sanaciji na igrišču dveh vrtcev ministrstvo za prihodnje leto napoveduje sanacijo igrišč še petih celjskih vrtcev, ki so onesnažena s težkimi kovinami, zanjo pa je predvidenih okoli milijon evrov proračunskega denarja. Po načrtih bodo sanirali tri enote vrtca Zarja in po eno enoto vrtcev Anice Černejeve in Tončke Čečeve. V letu 2020 naj bi stekla sanacija še po dve enot vrtcev Zarja in Anice Černejeve ter še ena enota vrtca Tončke Čečeve.

Za takojšnjo celovito sanacijo Celjske kotline se je sicer že marca letos, ko je okoljsko ministrstvo vodila še Lebnova predhodnica Irena Majcen, zavzela varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je ocenila, da zadeve s strani ministrstva potekajo absolutno prepočasi. S poskusom pospešitve sanacije mesec dni pozneje nato ni uspela poslanka SMC iz Celja Janja Sluga. Njen predlog zakona o sanaciji Celjske kotline namreč ni prestal parlamentarnega sita. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen