Južnoitalijanska Matera – nekdaj simbol revščine, leta 2004 kulisa za Gibsonov kontroverzni film o Kristusu, v letu 2019 nosilka naziva EPK

0

Mesto Matera leži daleč stran od običajnih turističnih poti na jugu Italije v pokrajini Bazilikata. Znano je po jamskih bivališčih v apnenčasti skali, ki se v stopnjah spuščajo po strmem pobočju proti reki Gravina. Mesto bo v letu 2019 nosilo naziv Evropska prestolnica kulture (EPK). Matero je na svetovni zemljevid leta 2004 postavil film Mela Gibsona Kristusov pasijon (igrala Jim Caviezel, Monica Bellucci), kjer je to južnoitalijansko mesto prevzelo podobo Jeruzalema pred 2000 leti.

EPK kot poskus oblikovanja odprte prihodnosti s povezovalno kulturo

V Materi so dosje, s katerim so kandidirali za EPK 2019, naslovili Skupaj. Skupaj je tudi beseda, ki jih je vodila pri snovanju programa, vključenega v drugi dosje z naslovom Odprta prihodnost, s katerim so želeli zaznamovati oblikovanje odprte prihodnosti s kulturo kot povezovalnim elementom, piše na spletni strani matera-basilikata2019.

Program EPK bo trajal 48 tednov. Začel se bo z otvoritveno slovesnostjo 19. januarja, zatem se bodo dogodki vsakodnevno vrstili na različnih lokacijah po mestu in pokrajini Bazilikata. V sklopu EPK bodo skušali najti odgovore na vprašanja, ki so jih naslovili v sklopu petih tem: Korenine in poti, Kontinuiteta in prekinitve, Nekdanje prihodnosti, Utopije in distopije ter Razmisleki in povezave.

Otvoritveno slovesnost bodo zaznamovale godbe

V večini od 131 občin v pokrajini Bazlikata delujejo godbe, ki bodo tudi oblikovale otvoritveno slovesnost EPK 19. januarja. Slavje na ulicah Matere pa ne bodo pripravile le godbe iz Bazilikate, ampak iz vse Evrope oziroma iz evropskih prestolnic kulture. V mestu se bo zbralo več kot 2000 glasbenikov, naslednji dan pa se bo slavje nadaljevalo tudi po drugih krajih Bazilikate.

Kot ključna organizatorji sicer izpostavljajo dva projekta. Prvi, I-DEA, je znan tudi kot “arhiv arhivov”, v njem pa sodeluje pet mednarodno uveljavljenih umetnikov, ki bodo arhive Bazilikate uporabili kot navdih za pet večjih instalacij oziroma razstav. Prvo bo kuriral italijanski umetnik Mario Cresci.

Drugi je mednarodna delavnica Odprta šola oblikovanja. Avtor in kurator projekta je britanski arhitekt, kritik in kurator Joseph Grima, udeleženci pa bodo ob eksperimentiranju in interdisciplinarnem sodelovanju zasnovali odrske in druge strukture za Matero 2019. Oblikovali in izdelali bodo odprte sisteme, ki bodo temeljili na t.i. lego sistemu ter jih bo mogoče sestavljati na različne načine.

V programu med drugim napovedujejo tudi štiri obsežnejše razstave, posvečene Materi in Bazilikati od preteklosti do prihodnosti. Razstavo Ars Excavandi, ki bo predstavila mesta s podobnimi jamami po svetu, bodo v Materi odprli januarja, razstavo z naslovom Renesansa, kot jo vidijo na jugu in se bo osredotočila na najpomembnejše kulturne dogodke, pa aprila.

Razstavo z naslovom Poetike praštevil v znanosti in matematiki s poudarkom na Pitagori bodo v mestu Metaponto odprli junija, razstavo Stratigrafija. Antropoceni observatorij, ki bo raziskovala zadnje geološko obdobja antropocen in ki ga zaznamujejo človekovi vplivi na Zemljin ekosistem, pa bodo v Materi odprli septembra.

Vsem projektom bo skupno sodelovanje lokalnega prebivalstva. Vsak, ki se bo v Materi prihodnje leto mudil kot turist, bo imel priložnost, da se pridruži skupnostnemu vidiku, ki označuje Matero 2019. Poseben potni list, za katerega bo moral odšteti 19 evrov, mu namreč ne bo le omogočal ogleda vseh dogodkov pod okriljem EPK, ampak bo z njim začasno pridobil določene pravice in dolžnosti; med slednjimi je, da bo moral v Matero prinesti nek predmet. Zbirko tako pridobljenih eksponatov bodo ob koncu EPK predstavili na razstavi Odprta prihodnost.

EPK za mesto priložnost ali polomija?

Matera je prvo mestu v južni Italiji, ki bo nosilo naziv EPK. Vendar se, tako kot številna mesta v regiji, spopada z visoko brezposelnostjo med mladimi in korupcijo.

Mesto je razvoj v 19. in zgodnjem 20. stoletju zaobšel. Italijanski pisatelj in slikar Carlo Levi ga je v svoji znameniti knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju označil za enega najbolj zaostalih krajev v Italiji.

Matera je sestavljena iz dveh delov – živahnega, sodobnega mesta z restavracijami, hoteli, trgovinami, muzeji in cerkvami ter iz starega dela s starodavnimi kamnitimi bivališči, ki so jih ljudje naseljevali že v prazgodovini, po nekaterih ocenah že pred 9000 leti.

Po drugi svetovni vojni so prebivalce preselili in večina jamskih bivališč je ostala praznih. Danes so številna spremenjena v prestižne restavracije in hotele. Leta 1993 je Unesco t.i. sassi, ki so bile nekdaj razlog za nacionalno sramoto ter simbol revščine in bede, razglasil za svetovno kulturno dediščino.

A kljub smelosti, ki veje iz napovedi, in veselja, ki je v Materi zavladalo ob novici, da bo mesto nosilo laskavi naziv, po pisanju spletnega portala The Guardian v Materi nekateri zaskrbljeno gubajo čelo.

Tri mesece pred pričetkom EPK je po pisanju Guardiana v mestu prisoten strah, da se bo največja priložnost sprevrgla v največjo polomijo. Lokalne organizacije in gospodarstveniki opozarjajo, da mesto ne bo pripravljeno. Rim in Bruselj sta sicer zagotovila 400 milijonov evrov, a večina sredstev, namenjenih obnovi stavb in cest, je še vedno ujeta v labirintu italijanske birokracije.

Skrb zbuja tudi slaba dostopnost mesta; v Matero je namreč z javnim prevozom še vedno mogoče priti le z vlakom iz Barija, pri čemer sta za 60 kilometrov potrebni kar dve uri.

Direktor fundacije Matera-Basilicata 2019 Paolo Verri, ki skrbi za organizacijo kulturnih dogodkov, pa ostaja optimističen. Pravi, da bodo izvedli vse načrtovane dogodke, nad samo infrastrukturo pa nimajo nadzora. Dodal je, da se je v zadnjih nekaj letih število turistov v mestu povečalo za štirikrat in da bo Matera zanimiv cilj tudi po izteku EPK. (sta/ured)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen