Imate dvojno starost: biološko in kronološko. Preberite, zakaj razlika šteje!

0

Tabla v pisarni raziskovalke in profesorice Morgan Levine na medicinskem oddelku univerze Yale, prekrita z vrsto črk in številk, spominja na sceno iz filma “The Social Network”. Za trenutek se odmakne od table in občuduje svoje delo. Pred njo se enačba razteza vzdolž večih vrstic, zavzemavši večino prostora. Ta algoritem predstavlja nov način razmišljanja o staranju.
“V mojem laboratoriju preskušamo različne modele merjenja staranja,” pravi Levinova. “Eden zadnjih temelji na meritvah krvi, kakor jih opravi zdravnik pri povprečnem pregledu. V bistvu vzamemo te meritve in jih združimo z nekaterimi drugimi algoritmi, s tem pa dobimo t.i. fenotipsko ali biološko starost.”

V bistvu ima vsakdo dve starosti: kronološko starost, to, koliko ste stari po koledarju, in fenotipsko ali biološko starost, to, kako funkcionira vaše telo v primerjavi s povprečno pripravljenostjo oziroma nivojem zdravja.

“Ljudje iste kronološke starosti nimajo enakih verjetnosti za razvoj kardiovaskularnih bolezni, raka ali celo umiranje,” je dejala Levine.
“Kar biološka starost stori, je to, da nam daje boljšo sliko o tem, kje nekdo pri svoji kronološki starosti glede omenjenih kriterijev je.”
“Kronološka starost ne pomeni, koliko smo stari. Gre za površinsko cifro,” je dejal profesor David Sinclair, eden direktorjev Centra Paul F. Glenn za biologijo staranja na medicinski fakulteti Univerze Harvard.

“Vsi se biološko staramo različno glede na naše gene, kaj jemo, kakšna prehranska dopolnila uživamo, koliko vadimo in kakšni so toksini, ki smo jim izpostavljeni,” razlaga profesor Sinclair.

PREBERITE ŠE TOPremium prehransko dopolnilo CELL Protector poleg zelene, modro-zelene in rdeče alge vsebuje še lestvico najpomembnejših vitaminov, ki še posebej ščitijo celice. Ta edinstvena formula je sestavljena iz najkoristnejših alg (spirulina, klorela, lithothamnium) in vitaminov, ki ob rednem uživanju pomaga pri misiji mogoče – imeti dolgo in vitalno življenje.

Število svečk, ki jih upihnemo, bi morali prilagajati z ozirom na biološko, ne kronološko starost. V prihodnosti si morda lahko obetamo, da bo z napredkom v naši sposobnosti nadzorovanja biološke starosti, svečk na naših tortah iz leta v leto manj, ne več.

Levine in njena ekipa sta izločila devet biomarkerjev, vključenih v preprosti krvni test, za katere se zdi, da najbolj vplivajo na dolžino naših življenj. Biomarkerji vključujejo meritve krvnega sladkorja, ledvic in jeter ter imunske in vnetne meritve.Levinova rezultate vnese v računalnik, algoritem pa stori preostalo.
Ljudje z biološko starostjo, nižjo od njihove kronološke starosti, imajo nižjo smrtno tveganje, medtem ko imajo tisti, ki se slabše starajo z biološkega vidika, večje tveganje smrtnosti in so bolj nagnjeni k razvoju bolezni, povezanih z višjim starostnim obdobjem.
Toda morda je najpomembnejše tu – za razliko od rezultatov genetskega testiranja – da gre za spremenljive meritve. Zdravniki lahko te podatke uporabijo za opolnomočenje pacientov, da spremenijo način življenja, prehrane, telesne vadbe in spanja ter upajo, da bodo izboljšali svojo biološko starost.

“Mislim, da je najbolj zanimivo za to raziskavo, da te stvari niso zapisane v kamen,” je dejala Levinova.
Pravzaprav vemo veliko o tem, kako spremeniti nekatere od teh markerjev. Menim, da informacije lahko prejmemo pravočasno, preden se razvije bolezen in potem lahko temu primerno reagiramo.
“Levine, ki je bila fascinirana nad staranjem, odkar je bila mlado dekle, je v algoritem celo vnesla svoje številke. Bila je presenečena nad rezultati. “Vedno sem se sami sebi zdela zelo zdrava oseba,” je rekla. “Sem fizično aktivna, jem tisto, kar menim, da je dokaj zdrava prehrana. Rezultati pa še zdaleč niso bili tako dobri, kot sem verjela, da bodo.” Zdaj poskuša več spati, spremenila je svojo prehrano in način vadbe. “To me je zbudilo iz sna,” je rekla.

Levine sodeluje s skupino, ki omogoča dostop do spletnega algoritma, tako da vsakdo lahko izračuna svojo biološko starost, ugotovi potencialna tveganja in sprejme dolgoročne načrte za lastno zdravje.
“Nihče ne želi živeti zelo dolgega življenja, ko je v zelo slabem zdravstvenem stanju in ima veliko kroničnih bolezni,” je dejala Levinova. Z odlogom posledic bolezni in kognitivnih in fizičnih funkcionalnih težav, so ljudje še vedno lahko aktivno vključeni v družbo,” je dejala. “Mislim, da je to ideal, h kateremu bi morali stremeti.” Jasno, vsak s solidnim zdravjem bi želel živeti čim dlje…

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen