Evropejci živijo dlje, toda… kako dolgo bo trajalo?

0

Po evropskem zdravstvenem poročilu, ki ga je nedavno objavila Svetovna zdravstvena organizacija, Evropejci sicer živijo dlje, toda zdravstveni uradniki menijo, da nekatera tveganja, kot sta debelost in podpovprečna raven cepljena, grozijo, da bi ta napredek upočasnili ali ga celo preusmerili.

Evropejci so v petih letih dodali več kot eno leto na svojo povprečno življenjsko dobo: glede na podatke od 76,7 let v letu 2010 na 77,8 leta 2015. Zadnja številka se lahko spremeni, ker vse države niso poročale o podatkih.”Ljudje živijo dlje, pričakovana življenjska doba narašča in prezgodnja umrljivost pada – in to je seveda velika novica glede zdravja,” je dejala dr. Claudia Stein, ki je nadzirala poročilo kot direktorica Oddelka za informacije, dokaze, raziskave in inovacije v Regionalnem uradu SZO za Evropo. “To vidimo v praktično vseh državah v regiji,” je dodala, “vendar ne v vseh enako”.

Podatki kažejo velike razlike med nekaterimi državami. Na primer, povprečna oseba v Luksemburgu, ki je imela največjo pričakovano življenjsko dobo leta 2015, živi približno 83 let, medtem ko je v Moldaviji, kjer je bila pričakovana življenjska doba najnižja, številka 72 – gre za razliko približno 11,4 let.

Ženske v regiji prav tako živijo 6,6 leta dlje kot moški, njihova povprečja so 81,2 let in 74,6 let.
Povišanje pričakovane življenjske dobe je prišlo ob drugih dobrih novicah: umrljivost mater in dojenčkov se je v zadnjih letih zmanjšala, nekatere države pa imajo nekaj najvišjega “življenjskega zadovoljstva” na svetu, če jih navedemo le nekaj.

Toda Steinova ostaja zaskrbljena, da bi lahko zdravstvena tveganja, kot je velika razširjenost prekomerne telesne teže in kajenja v regiji, v nekaterih državah zaustavila ali celo znižala ta napredek.
“In pomembno je, da ne pozabimo nanje, ker lahko nekega dne pomenijo, da ne bomo več regija, ki živi najdlje,” je dejala Steinova.

V skladu s poročilom, ki se objavlja vsaka tri leta, je Evropa presegla svoj cilj zmanjšanja prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja, raka, sladkorne bolezni in kronične bolezni dihal za 1,5% letno do leta 2020.
Ampak kadilci predstavljajo tretjino vseh Evropejcev nad 15 let in stopnja uživanja alkohola, medtem ko se znižuje, kljub vsemu ostaja med najvišjimi na svetu.
“Še vedno imamo – in to je zelo nesrečen podatek – zelo visoke stopnje uživanja alkohola”, je dejala Steinova. “V bistvu smo svetovni prvaki v pitju.”

Steinova je tudi zaskrbljena zaradi “izbruhov ošpic v več državah. Otroci so umrli zaradi bolezni, za katero smo se upali, da bodo kmalu odpravljen.”
Nekatere države so imele težave pri zalogah cepiv zaradi družbenih nemirov, razlaga Steinova. Na drugi stran je pa tudi vpliv “zanikovalcev pozitivnega vpliva precepljenosti” (t.i. proticepivcev).

“Čeprav je v Evropi na splošno dober sprejem pozitivnosti cepiv, obstajajo jasni trendi, ki kažejo na naraščanje skepticizma do cepiv”, je CNNu dejala Heidi Larson, antropologinja in direktorica projekta Zaupanje cepivom in izredna profesorica na Londonski šoli za higieno in tropsko medicino.
Larsonova in njeni kolegi so v poročilu za leto 2015 ugotovili, da so “občutki v zvezi s cepivi v evropski regiji še posebej negativni” in da “države z visoko stopnjo šolanja in dobrim dostopom do zdravstvenih storitev povezujejo z nižjimi stopnjami pozitivnih občutij, kar kaže na nastajajoč obratni odnos med občutki do cepiv in socialno-ekonomskim položajem.”

Steinova je opazila, da je “to nekaj, v čemer smo v zadnjih letih videli napredek, a ne dovolj dober.”
Več kot polovica Evropejcev ima prekomerno telesno težo in to število se veča v regiji, kaže novo poročilo.”In ko pogledamo otroke, vidimo trende, ki so resnično resnično zaskrbljujoči,” je dejala Steinova.
Države z največjo prekomerno telesno težo med mladostniki so bile Grenlandija in Grčija, kjer je na podlagi podatkov za leto 2014 skoraj 40% 11-letnih dečkov prekomerno težkih ali debelih. Irska, Danska in Nizozemska so med državami z najnižjim procentom prekomerno težkih v regiji, približno ali pod 15%.

“Ko sem bila otrok, smo imeli enega otroka v razredu, ki je bil morda debel,” zdaj pa jih je v nekaterih državah skoraj polovica, je dejala Steinova.
“Kot regija se debelimo.” Letos je drugo poročilo Svetovne zdravstvene organizacije pokazalo na to, da je v nekaterih južnoevropskih državah – Italiji, na Malti in v Španiji – če jih naštejemo le nekaj – približno eden od petih dečkov bil debel, stopnja debelosti med dekleti pa je bila le nekoliko nižja. To je več kot dvakrat večja razširjenost kot v severnoevropskih državah, kot so Danska, Francija, Irska, Latvija in Norveška, kjer se je stopnja debelosti glede na to poročilo pri dečkih in deklicah gibala med 5% in 9%.”

Menimo, da je to posledica izgube tradicionalnih sredozemskih prehrambenih vzorcev na jugu [in] povečanem uživanju sladkorjev in energijsko polnih živil v kombinaciji s posebno nizko stopnjo telesne aktivnosti”, je CNNu dejal dr. João Breda, vodja Evropskega urada za preprečevanje in obvladovanje nenalezljivih bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Kot poroča Svetovna zdravstvena organizacija, sredozemsko prehrano običajno zaznamujejo visok vnos rastlinskih živil in olivnega olja; zmerno uživanje rib in perutnine; nizek vnos mlečnih izdelkov, rdečega mesa in sladkarij; in zmerna količina vina.

“V prehrambnem sistemu obstajajo spremembe – več umetnih živil, več predelanih živil, živil z dodatki, soli, sladkorja in tako naprej – in to je problem po vsem svetu,” pravi dr. Bruce Y. Lee, izvršni direktor Svetovnega centra za preprečevanje debelosti Johns Hopkins, ki ni sodeloval v poročilih Svetovne zdravstvene organizacije.
“Obstaja tudi zmanjšanje fizične aktivnosti, ki se dogaja. Trenutno smo sredi epidemije ali pandemije fizične neaktivnosti, ker imajo ljudje bolj sedeča življenja,” je Lee povedal CNNu v maju.
Strokovnjaki so v nekaterih državah povezali spremembe v prehrani tudi z dohodkom in revščino.
“V časih, ko se je povečala otroška debelost, se je najbolj povečala prav v soseskah z najnižjimi prihodki in med populacijo z najnižjimi prihodki,” je dejal Lee.
“Mnogi ljudje z nizkimi dohodki imajo slab dostop do zdrave hrane, ker, če malo pomislite…Živeti zdrav življenjski slog stane.”

Steinova je dejala, da je povečanje debelosti “globalna težava”, vendar lahko države spodbujajo zdravo in aktivno življenje z dobrimi zdravstvenimi informacijami, zakonodajo in davki, kot je “davek na sladkor” v Združenem kraljestvu za brezalkoholne pijače. “Ni ene same intervencije, ki bi jo lahko rekli, da predstavlja zamah s čarovniško palico”, je rekla.

Steinova je dodala, da so številni zdravstveni trendi, navedeni v novem poročilu, vsota številnih dejavnikov, vključno s kulturnimi razlikami in pripravljenostjo ljudi poiskati zdravstveno oskrbo, ki bo obravnavana v prihajajočih poročilih. Rekla je, da je Evropa edinstvena med regijami Svetovne zdravstvene organizacije, v tem kako gre onkraj golih številk, da bi razkrila, zakaj so nekateri kraji bolj zdravi kot drugi – z opravljanjem intervjujev zanašanjem na strokovnjake, kot so družboslovci, ki lahko povedo, česar statistike ne morejo.
“Ljudje so ljudje. Imajo kulturo, imajo stališča, imajo koncepte,” je dejala Steinova. “In moramo se prepričati, da smo vse to zares zaobjeli…če želimo resnično izboljšati dobro počutje ljudi.”

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen