Tradicionalni slovenski zajtrk za krepitev pomena lokalne hrane in zdravih prehranjevalnih navad

0

Dan slovenske hrane s tradicionalnim slovenskih zajtrkom, ki ga bomo obeležili v petek, je priložnost za krepitev osveščanja pomena lokalno pridelane hrane, pa tudi zdravih prehranjevalnih navad. V ospredju letošnjega dneva slovenske hrane so tla, ki so pomembna za pridelavo varne in kakovostne hrane.

“Vsi se zavedamo, da so zdrava tla predpogoj za zdravo in varno hrano,” je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec in izpostavila pomen lokalno pridelane hrane.

Ta je namreč po njenih besedah pomembna z vidika varnosti in kakovosti, ohranjanja delovnih mest na podeželju in varovanja podeželskega okolja. “Pomemben je tudi podnebni vidik, saj s kratkimi oskrbnimi verigami prispevamo tudi k zmanjšanju izpustov,” je poudarila.

Tradicionalni slovenski zajtrk, ki spremlja dan slovenske hrane, je pomemben pri osveščanju o pomenu lokalno pridelane hrane. Začeti je treba med najmlajšimi oz. šolsko populacijo, nato pa to zavedanje prenesti tudi širše, je dejala ministrica in dodala, da je delež lokalne hrane v šolski prehrani okoli 40-odstoten.

Pomen lokalno pridelane hrane na zdravje je izpostavila tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Hrana namreč z dolgimi transportnimi potmi izgublja hranilno vrednost. Samo tista hrana, ki pride v kratkem času do krožnika, pa je dovolj hranilna, da izpolnjuje svojo vlogo ključnega dejavnika za zdrav razvoj. Tu pa je pomembna tudi kakovost prsti.

Vračkova je izpostavila tudi pomen zajtrkovanja. Skoraj polovica otrok in mladostnikov med tednom izpušča zajtrk, ki je sicer zelo pomembnem obrok. Zdrav zajtrk naj po njenih besedah vključuje osnovne ogljikovega hidrate (žitarice), zadostno količino proteinov, tudi maščobam naravnega izvora se ni treba izogibati. “Takšen zajtrk bo dal ustrezen zagon za uspešen dan,” je dejala in dodala: “Dober dan se začne z dobrim zajtrkom.”

Obeleževanje tradicionalnega slovenskega zajtrka se je zelo dobro prijelo v vrtcih in šolah, nagovarja namreč več kot 250.000 otrok, je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk in poudarila pomen zgleda. “Na nas je, da s svojim zgledom vsak dan pokažemo, kakšen je zdrav način prehranjevanja, kako odgovorno ravnamo do narave, od tal do rastlin, kako na primeren način pridelati hrano, kako se posluževati kratkih prehranjevalnih verig, kje kupovati hrano, če je sami ne moremo pridelati. Da s tem zgledom pokažemo našim prihodnjim rodovom, na kakšen način živeti, da bomo trajnostno naravnani,” je dejala.

“K razvoju zdravih prehranjevalnih navad lahko pripomore tudi poznavanje prehranjevalnih običajev naših prednikov in tradicionalne domače hrane kot dela naše kulturne dediščine,” je dejal Igor Teršar z ministrstva za kulturo. Mladim to po njegovih besedah lahko približamo s kakovostnimi kulturnimi vsebinami, od etnoloških zbirk v muzejih, skozi pravljice, pesmi, zgodbe, kuharske knjige, filme, lutkovne in gledališke predstave do delavnic peke kruha, izdelovanja panjskih končnic in izdelkov iz voska.

Tradicionalni slovenski zajtrk je nadgradnja medenega zajtrka, s katerim je pred 12 leti začela Čebelarska zveza Slovenije. Kot je dejal predsednik zveze Boštjan Noč, niso pričakovali takšnega razvoja, enako si želi tudi za svetovni dan čebel. “Za Slovenijo je tradicionalni zajtrk ta trenutek bolj pomemben kot svetovni dan čebel, verjamem pa, da se bo z leti izkazalo, da je svetovni dan čebel nadgradnja tudi tega projekta in da bomo vsi skupaj govorili, da smo s svetovnim dnevom čebel ohranjali tla, podeželje, zeleno Slovenijo in povečali tudi samooskrbo,” je dodal.

Ker letošnji dan slovenske hrane, ki ga od leta 2012 obeležujemo tretji petek v novembru, letos poudarja pomen zdravih tal za pridelavo varne in kakovostne hrane, je glavni partner pri tem ministrstvo za okolje in prostor. “Ohranjanje kakovosti tal v Sloveniji je zelo pomembno, ker to potem rezultira v kakovosti same pridelane hrane,” je poudaril minister Jure Leben.

Ob tem je pojasnil, da je njegova naloga kot ministra, da pri oblikovanju politik zagotovi, da so naravni viri varovani in da ne vplivamo s človeškimi aktivnostmi negativno na to področje. Slovenija ima raznoliko področje tal, ta so kakovostna, skupaj pa moramo narediti vse, da to obvarujemo, je dejal in dodal, da na ministrstvu vodijo kar nekaj aktivnosti v tej smeri. Med temi je omenil sanacijo zemljin v Celju, nadaljevati pa je treba tudi sanacijo v Mežici in Idriji.

Tla so stičišče vsega človekovega delovanja in bivanja, ker so zelo pomembna ne le za pridelavo hrane, temveč tudi za številne druge okoljske vidike, kot so kroženje hranil, recikliranje, kroženje vode, in pa tudi zato, ker nam ponudijo še en razmislek o tem, kako gospodarimo s tem zelo pomembnim neobnovljivim naravnim virov v Sloveniji, je izpostavila predstojnica katedre za pedologijo in varstvo okolja na Biotehniški fakulteti v Ljubljani Helena Grčman. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen