Sovražni govor ni svoboden govor?

0

Da dominantna medijska, politična in akademska levica izvaja napad na svobodo govora pod krinko skrbi za sovražni govor, je danes jasno večini na desnici. Sovražni govor pa ni edini pojem, ki ga načrtno uporabljajo ohlapno, da bi s tem kalili vode javnih razprav.

Pojma “fašizma” in “ekstremne desnice” sta v zasledovanju njihovega cilja vsaj tako pomembna: Ko jim postavite vprašanje, če sploh lahko kdo ima od njihovih drugačna stališča, vas potolažijo, da z desnico samo ni nič narobe, le z njenimi ekstremnimi različicami.

Ker so nas v šolah učili, da je fašizem ekstremna desnica (kar je samo po sebi sporno, a o tem kdaj drugič) in ker tudi sami govorijo kvečjemu o cenzuri ekstremnih desnih pogledov, se neukemu ušesu morda lahko zazdi, da zasledujejo plemeniti cilj. Pač, vse, kar moramo vedeti, je to, da je dovoljeno vse, razen fašizma in ekstremno desnih stališč. Saj…Pa to je jasno…Neproblematično…In morda celo zdravorazumsko…Ali ne?

Ko poslušamo levičarske maziljence kot so Slapšakova, Crnkovič, Bašić Hrvatinova…Ki so samo nekateri iz političnih, medijskih, akademskih vod, naklonjeni levici…Ki so poslani, da javnosti definirajo, kaj je desno, kaj je ekstremno desno, po kateri lestvici je ekstremno, kaj je fašizem, zakaj je sporen…Definicij po navadi ne dobite…Dobite cinizem, moralizem na nivoju, oprostite kolokvialnosti, “nedojebanih vaških tercialk”, ki jih motijo prekratka krila lepih, mladih in zaželjenih žensk v cerkvi…Definicij pa ne…

Dobite vnemar rabljene pojme z izrazito moralno konotacijo…Definicij pa ne…Problem z odsotnostjo definicij, ko govoriš o tem, da boš nekomu z zakonom prepovedal govoriti ali celo zapovedal, kaj naj govori, je v tem, da ni razlike med tem…In inkvizicijo. Kadija tuži. Kadija sudi.

Dajmo reči bobu bob: pojem ekstremne desnice nima smisla. Desnica ni nič druga kot to, da svojo siceršnjo naklonjenost svobodi in prostim trgom suspendiraš, ko gre za tri pomembne kulturne institucije: narod, tradicionalna družina, tradicionalna religija. Če uporabim nogometno prispodobo: da bi lahko za enega nogometaša rekli, da igra svobodneje kot drugi, moramo  najprej imeti pravila, po katerih naj bi nogometaš igral, svoboda pa se potem meri v odmiku od pravil. Pravila so torej substrat vsakega smiselnega pogovora o svobodi in za nas, desničarje, so pravila zgoraj našteta. In tukaj ni spektra, da bi lahko smiselno govoril o “ekstremih”.

Kar je ključno jabolko spora in je tudi nekaj, na kar pristajajo mnogi “sredinski” ali samozvani “zmerni desničarji” (iz mojih gornjih premis sledi, da verjamem, da so njihova stališča nekonsistentna), je pojem “državljanskega nacionalizma”, ki odpravlja pojem naroda. Za ekstremiste smo potem celo od omenjenih desničarjev oklicani tisti…Ki verjamemo, da je pojem naroda pomemben in da njegova odprava ruši stabilnost strukture, utemeljene na institucijah, ki jih desničarji želimo ohraniti, jih konzervirati, zaradi česar si pravimo tudi “konzervativci”. Evropski in ameriški konzervativci se tukaj razhajamo – ameriški namreč pristajajo le na pojem državljanskega nacionalizma, ki pa je povsem gluh za precej očitne sociološke in psihološke realnosti. T.i. alt right, alternativna desnica glavni tok ameriških konzervativcev prav zaradi tega imenuje “cuckservatives”.

Kakorkoli: razprava, ki jo narekujejo levičarji, je tako zmedena, da izpade, da je vse, kar ni levo, že fašistično=ekstremno desno – kar je tako ali tako zmedeno že samo po sebi. Razprava med konzervativci o pojmu naroda…Pa je ena klučnih politično filozofskih razprav današnjih dni. Na koncu dneva se zdi, da so politično filozofske razprave ostale samo še na desnici…Levici je ostal fašizem.

 

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen