Knjiga V iskanju svobode v razmislek o boju za svobodo danes

0

V sklopu projekta V iskanju svobode: 1968-2018 je ob njegovem sklepu pri založbi Beletrina izšla še istoimenska knjiga. Ta prinaša tako mnenja o tem, ali obstaja skupni imenovalec burnim dogajanjem pred pol stoletja po različnih evropskih mestih, kot tudi pričevanja v dogajanje vpletenih akterjev ter razmišljanja mladih o boju za svobodo danes.

V projekta V iskanju svobode so se pri založbi skupaj s partnerskimi organizacijami – Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Hišo srečevanj z zgodovino iz Varšave in Fundacijo solidarnosti Univerze v Barceloni – vse leto spominjali študentskih demonstracij leta 1968.

Kot je za STA povedala urednica knjige in vodja projekta pri Beletrini Miljana Cunta, so projekt uvedli s predavanji zgodovinarjev iz vseh partnerskih držav, ki so soočali mnenja, ali obstaja skupni imenovalec burnim dogajanjem pred pol stoletja po različnih evropskih mestih.

V knjigi so njihovi prispevki dobili svoje mesto ob razmišljanjih današnjih študentov, ki so reflektirali sedanjost skozi vprašanja, ki so se tedaj odpirala, denimo, kaj je danes z bojem za svobodo ter pravice in svoboščine ter kako je danes z demokracijo? Aktualizacijo prinaša še razdelek, posvečen trem najboljšim fotografijam, izbranim preko mednarodnega natečaja na Instagramu, ki pričajo o tem, da boj za svobodo še ni končan.

Knjigo uvajata eseja idejnega vodje projekta Mitje Čandra ter direktorice Muzeja novejše zgodovine Slovenije Kaje Širok, ki se v svojem delu ukvarja tudi z vprašanjem spomina. Kot je povedala na današnji predstavitvi, je bil glavni namen projekta, da se ne išče zapisov in interpretacij tega obdobja v zgodovinskih arhivih, temveč se v ospredje postavi pričevanja in videnja akterjev v kontekstu minulega pol stoletja.

Čander je za STA povedal, da ga je vselej zanimalo dogajanje v obdobju med letoma 1968 in 1972 v Ljubljani, v katerem velja omeniti zasedbo filozofske fakultete leta 1971, ter njegov širši, mednarodni kontekst. “Šlo je za neko nenavadno vrenje. To nikoli ni bila homogena revolucija z določeno ideologijo zadaj, ampak je to vrenje dopuščalo individualne glasove in je bilo pomembno kot politično, umetnostno in duhovno gibanje, ki je predstavljalo velik sunek k iskanju svobode v Evropi in svetu.”

Knjigo zaokrožujeta transkripta video pogovorov Čandra s pomembnima akterjema in pričevalcema dogajanj v Ljubljani okoli in po letu 1968, filozofom Mladenom Dolarjem ter literatom Milanom Deklevo. Videa sta dostopna na posebnemu spletnemu mestu MMC RTV Slovenija, ki predstavlja podaljšek projekta in po Čandrovih besedah ponuja poglobljen vpogled v dogajanja okoli leta 1968, njegova prednost pa je, da bo obstal kot bogat vir informacij, namenjen navdušencem nad tem obdobjem.

Dolar in Dekleva sta bila tudi gosta današnje predstavitve knjige v Narodni galeriji, na kateri sta podala svoja pogleda na leto 1968. Čeprav so se njuna mnenja mestoma razhajala, sta si bila edina, da je treba na leto 1968 pogledati iz današnjega zornega kota, opozorila pa sta, da je treba tudi dogajanje okoli leta 1968 razumeti kot kontinuiteto določenih dogodkov ter specifične družbeno-politične situacije.

Dolar se je spominjal, da je med drugimi dogodki po svetu, denimo invazijo na Češkoslovaško leta 1968 in seksualno revolucijo konec 60-ih let, prišlo tudi do vrenja v celotni Jugoslaviji, zelo pomembno pa je, da je ta trenutek generacija, zbrana med drugim okrog Perspektiv, Odra 57, Tribune in skupine OHO, znala pograbiti. Ob tem je bilo odločilno, da je bila Ljubljana povezana s svetovnimi gibanji. Kot je Dolar povedal v pogovoru s Čandrom, pa je mogoče tisto, kar je držalo skupaj in spenjalo te heterogene oblike protesta, združiti v stavek: “Takrat je bilo videti, da je vse možno.”

Dekleva je poudaril, da je iz današnjega vidika morda najbolj bistveno pogledati na to, kar je spodletelo konec 60. let. “Leto 1968 je razkrilo tiste šibke točke, ki jih je bilo treba pokriti, da bo lahko eksplodirala neoliberalistična pamet ekonomije, da bo svet nato postal čimbolj tekoča mašina, v kateri je človek zgolj delček, ki ga je treba samo dobro namaziliti, kapitalsko ali kako drugače. Zgodilo se je ravno obratno od tega, kar si je tista generacija želela,” je poudaril. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen