Izredna seja DZ: Predlog SDS za odpravo nepravične in diskriminatorne ureditve glede pokojnin

4

V poslanski skupini SDS so opazili dve nepravični situaciji, ki  vplivata na nižje pokojnine in ki ju s predlogom zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju želijo popraviti.

“Poslanke in poslanci bodo na današnji izredni seji med drugim obravnavali predlog novele zakona o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki smo jo pripravili v poslanski skupini SDS. Cilj predloga novele je odprava diskriminatornosti, ki se je pojavila pri izenačitvi dobe iz prostovoljnega zavarovanja s pokojninsko dobo brez dokupa (pred tem je Ustavno sodišče RS odločilo, da ureditev ni neustavna in ne diskriminatorna) in diskriminatornosti različnega obsega pravic za isti obseg plačil pri nekdanjih zavarovancih iz kmetijske dejavnosti.

Novela tako predlaga rešitve za dve skupini zavarovancev oziroma upravičencev do pokojnine. Prva skupina so zavarovanci ali upravičenci, ki so pokojninsko dobo dokupili po veljavnih predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in so v neenakem položaju s tistimi, katerim se je doba prostovoljnega zavarovanja priznala kot pokojninska doba brez dokupa. Druga skupina pa so nekdanji kmečki zavarovanci, ki so v preteklosti plačevali višino zavarovanja za polni obseg pravic, priznalo pa se jim je zavarovanje za ožji obseg pravic in s tem manjša odmera pokojnine, ko so izpolnili pogoje za pridobitev pokojnine.

 

Z zakonom se predlaga ureditev izjeme od dokupljene dobe po ZPIZ2, in sicer tako, da se ta dokupljena doba pred dnem 31. 12. 2012 obravnava enako kot pokojninska doba brez dokupa in kot doba prostovoljnega zavarovanja ob pogoju plačila prispevkov. Prav tako se predlaga rešitev, da se uživalcem pokojnine, ki jim je bila odmerjena nižja pokojnina, zaradi upoštevanja zgolj pokojninske dobe brez dokupa, na novo odmeri pokojnina na podlagi njihove zahteve. Zavod za invalidsko in pokojninsko zavarovanje jih o tej njihovi pravici obvesti v roku 30 dni od uveljavitve zakona.

V poslanski skupini SDS predlagamo tudi, da se v zakonu doda nov 401.a člen, ki bo izenačil obseg pravic nekdanjih zavarovancev iz kmetijske dejavnosti glede na višino vplačanih prispevkov. Zakon za pokojninsko in invalidsko zavarovanje izda odločbe o uskladitvi v postopku uvedenem po uradni dolžnosti,” so zapisali v največji opozicijski stranki.

DZ je v nadaljevanju izredne seje prešel na prvo obravnavo predlaganih dopolnitev pokojninskega zakona, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Poleg SDS se z njimi strinjajo v NSi, medtem ko so poslanske skupine koalicijskih strank v predstavitvi svojih stališč menile, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

V SDS po besedah Tomaža Lisca želijo drugačno ureditev pokojninske dobe brez dokupa in izenačitev obsega pravic iz zavarovanja kmetov in ostalih zavarovancev po pokojninskem zakonu iz leta 1983. V zvezi z drugačno ureditvijo pokojninske dobe brez dokupa izpostavljajo neenako obravnavanje posameznikov, ki so bili do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, ter posameznikov, ki so se odločili za dokup pokojninske dobe.

Poleg tega naj se po njihovem predlogu zavarovancem, ki so dejansko vplačali prispevke po pokojninskem zakonu iz leta 1983 v višini prispevkov za širši obseg pravic, a se jim je priznalo zavarovanje za ožji obseg, šteje, da so bili zavarovani za širši obseg. Po takratni ureditvi je šlo namreč po oceni SDS za neenako obravnavanje.

Vlada predloga ne podpira, je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič. Vlada poudarja, da posamezniki, ki so bili določeno obdobje do 31. decembra 2012 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje, in posamezniki, ki so določeno obdobje do tega datuma dokupili, niso v enakem položaju in zato jih ni mogoče urejati enako.

Doba prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje se je po pokojninski reformi iz leta 1999 vštevala v delovno dobo in omogočala upokojitev s 40 leti delovne dobe za moške oziroma z 38 leti delovne dobe za ženske brez odbitkov. Po drugi strani pa se je dokupljena pokojninska doba štela v pokojninsko dobo in ne v delovno dobo. Omogočala je sicer starostno upokojitev, a je bila starostna pokojnina znižana za odbitke, če se je tak zavarovanec upokojil pred dopolnjeno polno starostjo 63 let, zavarovanka pa pred dopolnjeno polno starostjo 61 let.

Glede zavarovanja kmetov pa vlada pojasnjuje, da je pokojninski zakon iz leta 1983 kmete razvrstil v dve kategoriji, in sicer v združene kmete in v druge kmete. Oblikoval je tudi dve različni možnosti za pokojninsko zavarovanje. Združeni kmeti so tako lahko izbirali med zavarovanjem za širši in za ožji obseg pravic. Drugi kmetje pa so bili zavarovani za ožji obseg pravic, a so lahko izbrali deset različnih osnov, ki so vplivale na pokojninsko osnovo ob upokojitvi.

Takratni pokojninski zakon je združenega kmeta spodbudil z večjim obsegom pravic, saj je bil primoran z ostalimi člani zadružne organizacije združevati osebno delo, kmetijska in druga zemljišča, delovna sredstva in opremo ter denarna sredstva, medtem ko drugemu kmetu tega ni bilo treba storiti, je pojasnil Božič.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS opozorili, da so tisti, ki so pokojninsko dobo dokupili, v neenakem položaju s tistimi, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje v obdobju do konca leta 2012 v skladu z dotlej veljavnim zakonom. Slednjim se čas prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje v skladu z novelo iz leta 2017 namreč prizna kot pokojninska doba brez dokupa, medtem ko prvoomenjenim ne, je dejal Marijan Pojbič.

V NSi se z njimi strinjajo. Država je dolžna ustvarjati enake pogoje za vse državljane, je dejal Aleksander Reberšek.

Poslanske skupine koalicijskih strank pa so se strinjale z mnenjem vlade, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V SAB so glede dokupljene pokojninske dobe opozorili, da je že ustavno sodišče ugotovilo, da problematizirana ureditev ni v neskladju z ustavo. Po opozorilu SMC pa s predlogom ne bi zagotovili enake obravnave obeh skupin zavarovancev, ampak bi bili tisti, ki so pokojninsko dobo dokupili, celo v ugodnejšem položaju, je dejala Mojca Žnidarič.

Vsaka pokojninska reforma po opozorilu DeSUS stremi k zaostrovanju pogojev. Tisti, ki so dokupili dobo, so to storili, ko so izračunali, da se jim to izplača, je dejal Jurij Lep. A vplačana doba se jim upošteva pri ugotavljanju višine pokojnine in ne gre “v nič”, je spomnil.

V SD pa menijo, da je poprava krivic, storjenih s pokojninskimi spremembami, potrebna. Toda po njihovih besedah gre za občutljivo področje, saj se hitro zgodijo nove krivice. Spremembe morajo zato temeljiti na natančnih in ne na pavšalnih izračunih, je opozoril Soniboj Knežak.

V splošni razpravi o predlogu so bili zlasti kritični poslanci SDS in NSi. “Če nek zakon prihaja s strani opozicije, potem to koalicije ne zanima in je vnaprej dogovorjeno, da tega ne podpre,” je menil Matej Tonin iz NSi. “Nekateri kmetje so plačevali za polni obseg pravic, a jim zaradi napak niso priznali polnega obsega,” pa je spomnila Jelka Godec iz SDS.

Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je dejal, da prispevki, ki so jih vplačali kmetje, nikoli niso bili polni, ampak v višini, predvideni za to skupino zavarovancev. “Če primerjamo z zaposlenimi ali podjetniki, to nikakor ni enak znesek,” je opozoril.

DZ je danes sklenil, da predlagane dopolnitve pokojninskega zakona, ki jih je predlagala skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem iz SDS, niso primerne za nadaljnjo obravnavo. 19 poslancev je glasovalo za nadaljevanje postopka, 38 pa jih je bilo proti. S tem se je zakonodajni postopek za predlog končal.

Št. komentarjev: 4
  1. žonta pravi

    Levaki kot levaki, tipični kaviar socialisti, ki jim ni niti malo mar za ljudstvo.

  2. Jaka pravi

    SDS je dejansko edina stranka, ki se ji gre za upokojence in invalide. Vsi drugi imajo polna usta, kako jim pomagati, a ko pride ta zakonski trenutek, glasujejo proti. Beda od bede.

  3. Marjan pravi

    Ves pokojninski sistem je potrebno urediti na novo, ker to je ena navadna nepravična socialistična šlamastika.

  4. tina pravi

    Res je, že ustavno sodišče ugotovilo, da problematizirana ureditev ni v neskladju z ustavo. Vendar je to ugotovilo tudi za prostovoljno zavarovane osebe, pa se je potem z zakonom za “prostovoljce” pred 31. 12. 2012 to uredilo.
    Osnovno vprašanje je ali res z vplačevanjem v pokojninsko blagajno kupujemo mačka v žaklju ali kot je rekla varuhinja človekovih pravic srečko na lotu. Danes nekaj vplačujemo po trenutno veljavni zakonodaji, pravice iz tega naslova pa bodo znane šele ob upokojitvi.
    In kako tak način vpliva na pripravljenost in motiviranost za vplačevanje v pokojninsko blagajno današnje mlade generacije, če se ne ve kaj se vplačuje. Kaj je z zaupanjem?

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen