DZ vlado zadolžil k pripravi načrta za pospešitev črpanja evropskih sredstev

0

DZ je na današnji izredni seji vlado pozval, naj v 30 dneh pripravi načrt, kako bi pospešili črpanje evropskih sredstev. Slovenija namreč pri tem ni uspešna, so opozarjali poslanci SDS, ki so sklic seje zahtevali. Navzoči so sklep sprejeli soglasno, čeprav se vsi niso strinjali z SDS, da je črpanje katastrofalno.

Slovenija je v programskem obdobju 2014-2020 upravičena do evropskih sredstev v višini 3,1 milijarde evrov. Od tega je bilo do konca letošnjega septembra preko izdanih odločb o podpori dodeljenih 2,1 milijarde evrov, izplačil iz državnega proračuna je bilo za 508 milijonov evrov, danih zahtevkov za izplačila iz proračuna EU pa za 310 milijonov evrov, kar predstavlja 10 odstotkov razpoložljivih sredstev.

“Navedeni podatki so ob dejstvu, da se izteka peto leto obstoječe finančne perspektive, naravnost katastrofalni,” je v imenu predlagateljev komentirala Suzana Lep Šimenko (SDS). Kot je dodala, so to pogosto edina razvojna sredstva, ki jih imamo na voljo, in prav zaradi tega bi morali biti pri črpanju še toliko bolj aktivni, nenazadnje lahko z njimi prispevamo k zmanjšanju razlik v razvoju regij.

V SDS so zato predlagali, naj DZ vlado zadolži, da v 30 dneh pripravi načrt, kako bi črpanje sredstev evropske kohezijske politike pospešili. Sklep je naletel na široko podporo, saj je zanj glasovalo vseh 60 navzočih na seji. Prav tako je Marko Bandelli, ki je kot minister brez listnice pristojen za evropsko kohezijsko politiko, dejal, da v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko takšen načrt celo že pripravljajo.

Odkar je nova vlada nastopila mandat, so v vladni službi preverili stanje na tem področju, pregledali, kje vse se zatika, uvajajo tudi že izboljšave. Med drugim je napovedal vzpostavitev terenskih pisarn in poudaril: “Delam vse za to, da bi Slovenija počrpala čim več teh sredstev.” Kot ključni razlog za težave pri črpanju je sicer Bandelli izpostavil informacijski sistem.

V SNS tega ne verjamejo. “Nikakor se ne moremo strinjati s stališčem vlade, da je za trenutno stanje kriv slab informacijski sistem,” je dejal Jani Ivanuša (SNS). Evropska sredstva se namreč črpajo že vrsto let, zato se mu zdi nedopustno, da se v letu 2018 kot dežurni krivec najde računalničar. “Takšno prelaganje odgovornosti je neodgovorno,” je dejal.

Čeprav so napovedali podporo predlaganemu sklepu, pa se v vseh poslanskih skupinah niso strinjali, da je stanje na področju črpanja evropskih sredstev katastrofalno. “Strinjamo se, da smo pri pridobivanju evropskih sredstev trenutno v zaostanku, a vseeno menimo, da stanje ni tako kritično, kot se ga želi prikazati,” je dejal Igor Peček (LMŠ). Podobno je dejal Andrej Rajh iz SAB, odkoder prihaja minister Bandelli. “Stanje ni rožnato, a tudi ni katastrofalno,” je ocenil in dodal, da bo potrebnega veliko dela, energije in znanja, vendar bo “minister Bandelli z ekipo to znal in zmogel”.

“Izvajanje evropske kohezijske politike je treba gledati v kontekstu daljšega obdobja,” je opomnil Gregor Perič (SMC). Razpoložljiva sredstva iz prejšnjega programskega obdobja 2007-2013 smo namreč uspešno počrpali v celoti, pa čeprav šele v obeh letih po njenem izteku. Tudi v tekočem programskem obdobju bodo izplačila možna vse do konca leta 2023, je spomnil.

“Sredstva se bodo počrpala do konca, ker po vsaki perspektivi je še nekaj časa, ko se to lahko počne,” je dejal tudi Franc Trček (Levica).

Jožef Horvat (NSi) se je strinjal s predlagatelji, da so evropska sredstva praktično edina nepovratna razvojna sredstva za našo državo. “Žal so iz državnega proračuna ta razvojna sredstva minimalna,” je dejal. Konkretno je spomnil na nedavne poplave in se začudil, zakaj denarja, ki ga imamo na voljo, “ne znamo ali pa nočemo počrpati, da bi ljudem olajšali življenje”.

Nekateri so stranki SDS očitali, da vprašanje koriščenja evropskih sredstev spreminja v predvolilno temo. Milan Brglez (SD) je denimo dejal, da stranka pred lokalnimi volitvami apelira na čustva lokalnih skupnosti in ljudi, da bi pri njih vzbudili občutek nesposobnosti koalicije. Spomnil je, da sta pospešitev aktivnosti in priprava projektov za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev tudi ena od točk v koalicijski pogodbi. “Prvi korak za to pa je priprava akcijskega načrta za črpanje,” je dejal.

Da je pospešitev črpanja zapisana v koalicijski pogodbi, je spomnil tudi Ivan Hršak (DeSUS). V njegovi poslanski skupini od vlade pričakujejo čim hitrejšo izpolnitev teh zavez, Hršak pa je svetoval tudi upoštevanje priporočila računskega sodišča, naj služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko vzpostavi centralizirano evidenco podatkov o zaznanih posameznih sistemskih nepravilnostih v centralnem informacijskem sistemu pri črpanju evropskih sredstev v prejšnjem programskem obdobju. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen