Z dnevom suverenosti obeležujemo spomin na odhod zadnjega vojaka JLA iz Slovenije

3

Z dnevom suverenosti danes obeležujemo spomin na dogodke, ko je pred 27 leti Slovenijo zapustil še zadnji vojak JLA. Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever bosta v Celju pripravila slovesnost, na kateri bo govornik premier Marjan Šarec, predsednik republike Borut Pahor pa bo bo imel dan odprtih vrat.

Zadnji vojak agresorske Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je Slovenijo zaradi njenih osamosvojitvenih teženj napadla 27. junija 1991, je slovensko ozemlje zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991, ko je iz koprskega pristanišča odplula še zadnja ladja z vojaki.

Po razglasitvi samostojnosti Slovenije 26. junija 1991 in napadu JLA na Slovenijo 27. junija 1991 je namreč prišlo do desetdnevne vojne, ki so ji sledila pogajanja na Brionih med razpadajočo Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško. Pogajanja so bila zaključena 7. julija 1991 s podpisom t. i. brionske deklaracije, s katero so bila osamosvojitvena dejanja v Sloveniji zamrznjena za tri mesece. Do izteka moratorija so jugoslovanske oblasti spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v Jugoslaviji, zato so sledili pogovori o odhodu JLA s slovenskega ozemlja.

SDS: Čestitke ob današnjem dnevu suverenosti

Na današnji dan pred sedemindvajsetimi leti je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo.

Višek demokratičnih procesov, ki so se odvijali ob koncu 80. letih in začetku 90. letih, je Slovenija 25. junija 1991 doživela s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti Slovenije. Istega dne, ko je bila sprejeta Deklaracija, s katero smo postali suverena država, je na drugi strani jugoslovanski Zvezni izvršilni svet sprejel odlok, v katerem je bilo zapisano, da bo Zvezni sekretariat za notranje zadeve neposredno prevzel kontrolo prehodov čez državno mejo. JLA in zvezna policija sta dobili legalno podlago za oboroženo intervencijo na ozemlju Republike Slovenije.

Slovenske proslave in navdušenja so spremljali premiki JLA proti mejnim prehodom z Italijo, kjer so padli že prvi streli. Vojna za Slovenijo je prešla v novo fazo. Oboroženega spopada je bilo konec 4. julija 1991, ko so se enote JLA začele umikati v svoje matične vojašnice v Sloveniji in sosednji Hrvaški. Sledila so pogajanja na Brionih, kjer so predstavniki obeh strani skupaj z evropsko delegacijo sprejeli Brionsko deklaracijo, ki je med drugim predvidevala umik vojakov JLA iz Slovenije. 10. julija 1991 je deklaracijo potrdila slovenska skupščina in dva dni kasneje še predsedstvo SFRJ, ki pa še vedno ni opustilo ideje, da Slovenija ostane del Federativne Jugoslavije. Največji pritisk je vršilo poveljstvo JLA, ki je zahtevalo normalne pogoje za delovanje in obstanek njenih vojakov na slovenskih tleh. JLA je imela na voljo dve odločitvi, ali napad ali umik. Z odlokom, ki je bil sprejet 18. julija 1991, je bil določen trimesečni rok, v katerem se mora vojska JLA umakniti iz Republike Slovenije. Ustanovila se je posebna komisija, ki je dobila pooblastila za pogajanje z JLA o podrobnostih njenega umika. Stališče slovenske komisije je bilo, da mora umik zajeti vse kopenske sile JLA na ozemlju Slovenije ter vse sile jugoslovanskega vojnega letalstva in protizračne obrambe, razen dela, ki je bil nujen za enotnost nadzora nad zračnim prostorom. Prvi umiki so se začeli konec meseca julija 1991, ko so se iz vrhniške vojašnice umaknili deli tankovske brigade.

Umik enot JLA iz Slovenije je otežila situacija pri južnih sosedih, kjer je prihajalo do vse pogostejših spopadov, zaradi česar je Hrvaška prepovedala premike vojaških konvojev z orožjem in opremo čez njeno ozemlje. Po preučitvi vseh možnostih je bilo dogovorjeno, da se enote umaknejo preko koprskega pristanišča. Bližal se je 18. oktober 1991 in vse bolj je bilo jasno, da se enote ne bodo umaknile v dogovorjenem roku, zato je sledil nov dogovor, ki je predvideval, da je zadnji dan za umik 25. oktober 1991. Prvo vkrcanje enot JLA v Luki Koper se je pričelo 21. oktobra, ko je iz pristanišča izplula šolska ladja Galeb. V noči iz 25. na 26. oktober 1991 se je iz megafona v pristanišču slišalo še zadnje pozive, naj se vojaki čimprej vkrcajo na ladjo Venus in zapustijo slovensko ozemlje. Ladja Venus je zapustila koprsko pristanišče nekaj minut čez polnoč.

Ena izmed temeljnih vrednot Slovenske demokratske stranke je domoljubje. Dan, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo, je pomemben mejnik v zgodovini slovenskega naroda. Zmago v vojni proti JLA je dosegla »peščica« slovenskih domoljubov, povezanih v slovenske oborožene sile, nastale iz Manevrske strukture narodne zaščite. Še nikoli v zgodovini slovenskega naroda ni bilo tako veliko ljudi lahko hvaležno peščici sonarodnjakov.

Z odhodom zadnjega vojaka JLA je odšel tudi simbol rdeče zvezde. Odhod simbola totalitarne države so s ponosom spremljale slovenske zastave. Mislili so si, da se nikdar več ne bo pojavila v slovenskem prostoru. Toda zadnja leta nas državne proslave opozarjajo na to, da rdeča zvezda ni odšla, ampak se je zgolj skrila. Še vedno obstaja kot simbol razdvajanja slovenskega naroda in kot simbol utopičnih idej nedemokratičnih režimov. Skozi borbo proti agresorju je bila s strani Slovencev izkazana velika mera povezanosti in enotnosti. Dan suverenosti lahko označimo kot praznik enotnosti in povezovanja slovenskega naroda in kot takšnega ga moramo tudi ohranjati v spominu ter ga prenašati na potomce.

Čestitke ob dnevu samostojnosti.

Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever popoldne v Celju pripravljata osrednjo slovesnost, na kateri bo govornik premier Šarec, medtem ko je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve praznik obeležilo že v torek zvečer na Breznici v Žirovnici.

Predsednik republike Pahor danes v predsedniški palači pripravlja dan odprtih vrat, pri čemer bo obiskovalce tudi nagovoril, pred predsedniško palačo pa bo postrojena častna straža Slovenske vojske.

Dneve odprtih vrat bodo imeli tudi v Vojašnici 26. oktober na Vrhniki, kjer bodo dopoldne položili še lovorov venec. V Velenju pa bodo popoldne odpri Spominski center 1991. Osrednji govornik bo velenjski župan Bojan Kontič, nagovora pa bosta imela tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič in minister za obrambo Karl Erjavec. (sta/ured)

Št. komentarjev: 3
  1. raft pravi

    Vrnili so se in nam vladajo.
    ———————————–
    Nikab prepovedala celo muslimanska država, kdaj bomo to storili v Sloveniji?!
    ———————————-
    Saj še nismo muslimanska država. To bo baje čez 20 let.

  2. mirror pravi

    Na odhajajočih vojaških tovornjakih je na plakatih pisalo, da se bodo vrnili. Res so se, v SV imamo veliko častniškega kadra iz JLA. Uvozila sta jih ex predsednik in sedanji veleposlanik za Nato, ki sta uvozila tudi nekvalitetno izraelsko orožje.Ko bo pri nas izvedena lustracija, takrat bo praznik tri dni.

  3. Konrad pravi

    Preveč jugovičev je še ostalo v policiji in sodstvu , to se še kako čuti v političnih obračunih še zlasti z liderjem desnice Janezom Janšo.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen