Umrl je finski pisatelj Arto Paasilinna

0

V ponedeljek je v kraju Espoo v bližini Helsinkov umrl eden najbolj prepoznavnih finskih avtorjev Arto Paasilinna. Star je bil 76 let. Napisal je več kot 35 knjig, prevedene so v več kot 40 jezikov, tudi v slovenščino. Znan je po svojih duhovitih romanih, obarvanih s skandinavsko melanholijo. Med najbolj znanimi je roman Zajčje leto iz leta 1975.

V slovenščini je po zaslugi prevajalke Jelke Ovaska Novak izšlo veliko njegovih del, poleg Zajčjega leta je prevedla še dela Tuleči mlinar, Gozd obešenih lisic, Rešitelj Surunen, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Prikupna struparka in Na lovu za spomini. Iz nemščine je Deset prisrčnih trmoglavk in nazadnje Ladjarja z lepimi stopali prevedel Brane Čop.

Paasilinna je pisal o temah, s katerimi so se identificirali bralci po vsem svetu – o človeški odtujenosti, neprilagodljivosti, depresiji, samomoru in alkoholizmu. Leta 2005 je bil pisatelj udeleženec svetovnega kongresa mednarodnega PEN na Bledu. Urednik Aleš Berger je tedaj dejal, da velikega uspeha Paasilinne vendarle ne gre pripisati zgolj omenjenim temam, saj se jim posveča večina sodobnih avtorjev. Toda Paasilinna svoje zgodbe pripoveduje tako, je dejal Berger, da turobne teme prižene do absurda, in jih nadalje razreši na drugačen, njemu lasten način, ki ga odlikujeta humor in ironija.

V nasprotju s tradicionalnimi romanesknimi junaki pisateljeve osebe ne želijo spreminjati sveta. Bolj kot junaštvo jih določa pasivna naivnost in avtentična prostodušnost, ki jim pomagata preživeti v negostoljubnem svetu. Kot je poudaril Berger, je vodilo vseh literarnih junakov Paasilinne njihova svoboda – svoboda, ki je lahko vsem dosegljiva, ne da bi z njo ogrožali druge, nasprotno, s svojo nemara ne najbolj običajno izbiro bivanja v svetu soljudi le bogatijo.

Paasilinna se je rodil 20. aprila 1942 na Laponskem. Najprej se je posvečal gozdarstvu in kasneje novinarstvu, dokler se ni naveličal rumenega pisanja ter se povsem posvetil literaturi. V petdesetletni karieri je prodal več kot osem milijonov izvodov svojih del, za katera je prejel tudi več finskih in mednarodnih literarnih nagrad.

Pisatelj, ki je v svojih zgodbah portretiral finsko družbo, je za francosko tiskovno agencijo AFP nekoč dejal, da kot pisatelj vselej pretirava in da “je lažje bičati lasten narod, kot druge”. Dodal je, da so vsi ljudje po svoje “malo nori”, Finci pa morda še nekoliko bolj kot drugi. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen