Pet ključnih trenutkov v politični karieri Merklove

0

Nemška kanclerka Angela Merkel in najvplivnejša ženska v svetovni politiki je danes naznanila konec svoje politične kariere. Nemško vlado bo vodila le še do izteka mandata leta 2021, predsedovanje Krščansko-demokratski uniji (CDU) pa bo opustila še letos. Sledi pet ključnih trenutkov v njeni karieri po izboru francoske tiskovne agencije AFP.

Kohlova “deklica”, ki je prerasla svojega mentorja

Hči protestantskega pastorja, ki je odraščala za železno zaveso, je postala aktivna v politiki šele leta 1989, ko je padel Berlinski zid. Leta 1990 je kot članica CDU na volitvah osvojila poslanski mandat.

Takratni kancler Helmut Kohl, ki je Merklovo ljubkovalno klical “deklica” (Mädchen), ji je leta 1991 poveril vodenje ministrstva za ženske in mladino ter s tem dal zagon njeni politični karieri.

Ko je leta 1999 izbruhnila afera o nepojasnjenih finančnih prispevkih za stranko pa je prav Merklova dejala Kohlu, da je čas, da se umakne. Leto kasneje so jo z več kot 95 odstotki podpore izvolili za predsednico CDU, leta 2005 pa je postala prva ženska na vrhu nemške vlade.

Jedrska energija? Ne, hvala

Merklova je po jedrski nesreči na Japonskem leta 2011 presenetila, ko je spremenila svoje stališče glede jedrske energije, in naznanila, da bodo nemški jedrski reaktorji postopoma ugasnili do leta 2022.

Bila je ključna pri energetski tranziciji Nemčije, ki je spodbudila razvoj vetrne in solarne energije, saj nameravajo do leta 2050 pridobiti kar 80 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov.

Kljub zelenim načrtom pa kanclerki do leta 2020 ne bo uspelo doseči cilja izpusta toplogrednih plinov, saj je država še vedno močno odvisna od premoga. Imenovali pa so jo tudi “avtomobilska kanclerka”, saj je vselej stala ob strani nemški avtomobilski industriji, tudi med afero dieselgate.

“Gospa Ne” območja Evra

Ko je leta 2010 Grčija padla v finančno krizo, so bile oči uprte v nemško kanclerko. Skupaj s takratnim finančnim ministrom Wolfgangom Schäublejem sta zahtevala ostre varčevalne ukrepe s strani Grčije v zameno za reševalne pakete v višini več kot 300 milijard evrov.

Zaradi njenega ostrega stališča so jo označevali za brezsrčno kraljico varčevanja. Vztrajno se je upirala odpisu dolgov Atenam, zaradi česar so ji Francozi nadeli celo naziv “Gospa Ne” (Madame Non).

Begunska kriza in odprta vrata Nemčije

Po obdobju ostrih stališč glede finančne krize se je kanclerka omehčala v času begunske krize ter ponovno požela številne kritike, tokrat zaradi njenega domnevno naivnega obravnavanja begunske krize.

Na vrhuncu krize v septembru leta 2015 je odprla vrata tisočem beguncev. Ko so se številke prišlekov bližale milijonu, so se v državi pojavile napetosti in strahovi, a je kanclerka vztrajala, da jim bo uspelo.

Čeprav uradno ni obžalovala svoje odločitve, pa je v zadnjem času zagovarjala zaostritev azilne politike in okrepitev varovanja zunanjih meja Evropske unije.

Politični somrak po parlamentarnih volitvah leta 2017

Unija je na parlamentarnih volitvah lani ogromno glasov izgubila na račun skrajne Alternative za Nemčijo (AfD) in tudi sicer so postala razmerja med strankami v parlamentu kompleksnejša za sestavo koalicije.

Po mučnih mesecih sestavljanja koalicije, v katero so nato vstopili socialdemokrati (SPD), so sledili spori glede migracijske politike med Merklovo in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem. Velika koalicija je bila dvakrat tik pred propadom, največji nemški stranki pa sta bili kaznovani na deželnih volitvah na Bavarskem in v Hessnu.

Tako je Merklova danes naznanila, da se bo umaknila iz politike. Decembra bo opustila vodenje stranke, na čelu vlade pa bo ostala predvidoma do konca mandata leta 2021. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen