Na konferenci v državnem svetu o izzivih dolgožive družbe za zdravstvo

0

Mednarodni forum znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb danes v prostorih državnega sveta gosti konferenco, s katero želi opozoriti na naraščajoče breme kroničnih nenalezljivih bolezni za zdravstveni sistem v razmerah hitro starajočega prebivalstva. Posebna pozornost v razpravi pa je namenjena stroškom in učinkom uvajanja inovativnih zdravil.

Enodnevna konferenca poteka pod naslovom Vrednost inovacij – Brez predaha za zdrav jutri. Predstavnica organizatorja Barbara Stegel je na uvodni predstavitvi konference poudarila stroškovno učinkovitost inovativnih zdravil, ki ne pomeni le nižjih stroškov zdravstvene oskrbe, ampak tudi manj izgubljenih delovnih dni ter predvsem bolj kakovostno življenje kroničnih bolnikov.

Stegelova je postregla s podatkom, da so izdatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za zdravila leta 2010 znašali 15,67 odstotka, v lanskem letu pa je ta delež padel na 15,16 odstotka, kar je po njenih besedah tudi posledica uvajanja inovativnih zdravil. Po podatkih OECD je v Sloveniji strošek zdravil najnižji med državami s podobnim naborom zdravil.

Tako Švica za podoben nabor zdravil na prebivalca na leto porabi 898 evrov, Nemčija 543 evrov, Slovenija pa 229 evrov, je navedla Stegelova. Sicer Slovenija za zdravstveno varstvo na prebivalca porabi nekaj manj kot 2000 evrov na leto, kar je 71 odstotkov evropskega povprečja, pri tem pa stroški obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni strmo naraščajo.

Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj je opozoril, da razvoj inovativnih zdravil prinaša nove možnosti uspešnega zdravljenja, a je finančno breme teh zdravil tako veliko, da bi lahko povzročilo razvojni zaostanek na drugih, prav tako pomembnih področjih zdravstvenih tehnologij. Zato ZZZS načrtuje dodatne sistemske ukrepe, s katerimi bo nova finančna tveganja delil tudi s proizvajalci zdravil.

Za vrednotenje stroškovne učinkovitosti inovativnih zdravil pri obvladovanju kroničnih nenalezljivih bolezni je nujna celovita ekonomska evalvacija, je poudarila Petra Došenović Bonča z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njenih besedah obvladovanje bolezni, ki jih prinaša dolgoživa družba, ni zgolj strošek, ampak je tudi pomembna investicija.

“Z vidika plačnika so učinki investicije v inovativno zdravilo lahko znižanje izdatkov za druge zdravstvene storitve in znižanje nadomestil za dolgotrajne bolniške odsotnosti. Ker pa zdravstvo financiramo kolektivno po solidarnostnih načeli, moramo zajeti tudi manjše izgube produktivnosti iz naslova absentizma, prezentizma, nege družinskih članov in prezgodnje umrljivosti,” je dodala Došenović Bonča.

Predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje Rade Pribaković Brinovec pa je poudaril pomen preventivnih in presejalnih programov za zmanjšanje bremena bolezni, katerih delež narašča s staranjem družbe. Spomnil je na nacionalni program integrirane preventive kroničnih nenalezljivih bolezni ter presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka Dora, Zora in Svit.

Sicer so po mnenju udeležencev današnje razprave v prostorih državnega sveta pomembna tudi podporna okolja v lokalnih skupnostih, kot so dnevni centri in službe za pomoč na domu, ter “konstruktiven dialog vseh deležnikov v zdravstvu in drugih družbenih podsistemih”. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen