Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg Slovenijo pozval h krepitvi obrambnih izdatkov

0

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes Slovenijo pozval k okrepitvi obrambnih izdatkov. Nespoštovanje zavez ni pošteno do tistih zaveznikov, ki že vlagajo več za skupno obrambo, je opozoril. Premier Marjan Šarec mu je zagotovil, da bo skušal sredstva za obrambo povečati.

V luči poslabševanja varnostnega položaja v svetu sta Šarec in Stoltenberg, ki sta se sešla na delovnem kosilu na Brdu pri Kranju, izpostavila tako pomen zavezništva kot tudi pomen krepitve sredstev za varnost in skupno obrambo.

Ker se varnostna situacija lahko hitro spreminja, je sredstva za varnost treba okrepiti že zaradi nas samih, ne le zaradi Nata, je po srečanju poudaril slovenski premier. Prav tako je treba spoštovati zaveze, ki so bile dane ob vstopanju v zavezništvo pred 15 leti in leta 2014 na vrhu v Walesu, je dodal. “Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti,” je dejal.

Stoltenberg je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji. Glede “poštene delitve bremen” v zavezništvu pa pričakuje, da bo Slovenija storila več.

Spomnil je na dogovor z vrha v Walesu leta 2014, da bodo članice v desetih letih svoje obrambne izdatke dvignile na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Izrazil je zadovoljstvo, da se je varčevalni trend na področju varnosti obrnil in da bo letos cilj dveh odstotkov BDP že izpolnjevalo osem članic, medtem ko so ga pred štirimi leti le tri. A slovenski prispevek v višini okoli odstotka BDP je prenizek in zavezništvo od Slovenije pričakuje več.

Povprečje v zvezi Nato, če se izvzame ZDA, je okoli 1,5 odstotka BDP, Slovenija pa namenja kar 50 odstotkov manj, je poudaril. Hkrati je dodal, da ga vendarle opogumljajo močna sporočila s strani premiera in zunanjega ter obrambnega ministra.

Šarec je napovedal, da bo dinamika povečevanja sredstev za obrambo sledila, kot je začrtana. Dejal je, da si bo prizadeval, “da v nekaj letih pridemo do 1,5 odstotka BDP, če bo situacija to dopuščala”. Da bi “čez noč” prišli na dva odstotka BDP, pa po njegovih besedah ne bo možno.

Poziv k okrepitvi obrambnega dela proračuna je Stoltenberg nato v Ljubljani neposredno naslovil tudi na poslance v svojem nagovoru v državnem zboru. Kot je dejal, so oni tisti, ki na koncu odločajo o proračunu.

Čeprav mnogi menijo, da bi bilo boljše, če bi se sredstva namenilo za bolnišnice ali socialo, pa “kruta resničnost pravi, da je treba narediti več” za zagotavljanje varnosti. Zdaj, ko se varnostni položaj poslabšuje, ko odnosi postajajo bolj napeti, je čas, da se izdatki za varnost znova okrepijo. Če so se ti izdatki lahko zmanjšali, ko so se ob koncu hladne vojne napetosti znižale, potem bi bilo odgovorno, da se zdaj znova zvišajo, je dejal in dodal, da tudi ni pošteno, da se male države, kot je Slovenija, skrivajo za velikimi.

Kljub tem pozivom so v poslanskih skupinah v prvih odzivih precej zadržani glede prihodnjega povečevanja obrambnih izdatkov. V koaliciji načeloma opozarjajo, da bi bilo to možno, a ne na škodo drugih prioritetnih področij. “Vemo, da želimo imeti več denarja ne le za varnost, ampak tudi za pokojnine, javni sektor itd.,” je dejal poslanec Darij Krajčič iz največje koalicijske stranke LMŠ in dodal, da je še prezgodaj govoriti o tem, “kje se bo jemalo in kam dajalo”. Podobno so se odzvali tudi v SD, SMC in SAB.

Na vprašanje, kako bodo to uskladili z Levico, s katero imajo parafiran sporazum o sodelovanju, Levica pa povečevanju obrambnega proračuna nasprotuje, je Krajčič odgovoril, da sporazum zajema določene projekte, obrambnega področja pa ni med njimi. “Najprej moramo uskladiti stvari v koaliciji, potem doseči sporazum z Levico. Mogoče pa bomo dobili podporo tudi na drugi, desni strani opozicije,” je dejal. O tem se bodo po njegovih navedbah pogovarjali, ko bodo delali rebalans proračuna.

Predsednik NSi Matej Tonin je že pojasnil, da bi podprli dvig obrambnega proračuna na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kot je to v ponedeljek nakazal obrambni minister Karl Erjavec. Sam je sicer skeptičen, ali bo do takega predloga sploh prišlo.

Do načrtov so skeptični tudi v SNS, kjer so kritični tudi glede stanja v slovenskem obrambnem sistemu. Levica pa Stoltenbergovim pozivom ne le nasprotuje, ampak je poslanska skupina protestno bojkotirala njegov nastop v DZ.

Med nagovorom Stoltenberga je pred DZ potekal tudi protest skupine nasprotnikov domnevnih načrtov zavezništva in ameriške vojske za uporabo Luke Koper kot logistične točke. Približno 30 zbranih protestnikov je nagovoril tudi poslanec Levice Primož Siter.

Šarec je sicer pred tem na novinarski konferenci s Stoltenbergom dejal, da je v javnosti v povezavi s tem vprašanjem prišlo do dezinformacij. Kot je poudaril, to nikakor ne bo Natova baza, kakršna je denimo v Avianu, lahko pa Slovenija izkoristi svojo geostrateško lego.

Stoltenberga sta sprejela tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik DZ Dejan Židan. Predsednik Pahor mu je zagotovil, da se bo še naprej zavzemal za izpolnjevanje zavez Natu in da podpira prizadevanja vlade za dvig vlaganj posodobitev celotnega nacionalno-varnostnega sistema. Židan pa je izrazil zavedanje, “da glede varnosti ne smemo biti egoistični”, ampak da je treba tudi vlagati. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen