Brazilijo bo vodil “tropski Trump”

0

Brazilijo bo prihodnja štiri leta vodil desničarski populist Jair Bolsonaro. Bivši vojaški poveljnik, ki se ga je že prijel vzdevek brazilski Donald, je v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev premagal levičarskega tekmeca Fernanda Haddada.

Bolsonaro se je rodil 21. marca 1955 staršema italijanskim korenin v mestu Glicerio na jugu zvezne države Sao Paulo. 17 let je služil v brazilski vojski, kjer je dosegel čin stotnika. Javno je nasprotoval slabim plačam v vojski, zaradi česar si je prislužil tako kritike kot pohvale. V politiko je vstopil leta 1988 in je bil poslanec od leta 1991, pri čemer je zamenjal več strank. Trenutno je na čelu nacionalistične, konservativne Socialne liberalne stranke.

63-letni kontroverzni Bolsonaro, čigar predsedniška kandidatura je že sprožila množične proteste Brazilk, se kljub temu, da je bil dolga leta član brazilskega kongresa, predstavlja kot politični outsider, ki lahko “očisti Brazilijo”. Med tokratno predsedniško predvolilno kampanjo je bil huje ranjen na svojem predvolilnem shodu 6. septembra, ko ga je zabodel levičarski aktivist. Nasprotniki ga označujejo za rasista, sovražnika žensk in homofoba.

Pogosto ga primerjajo s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in italijanskim notranjim ministrom Matteom Salvinijem, a je to po pisanju španskega časnika El Pais, napaka, saj naj bi bil v svojem bistvu in ravnanju hujši od obeh.

Politična analitika Mauricio Santoro in Peter Hakim sta za nemško tiskovno agencijo dpa ocenila, da ima Bolsonaro veliko skupnega s Trumpom in evropskimi populističnimi politiki, čeprav so zanj značilne tudi prav posebne okoliščine.

Vzpon brazilskega skrajnega desničarja Bolsonara je tako po besedah Hakima, ki je strokovnjak za Brazilijo v washingtonskem think-tanku Medameriški dialog, povezan tudi s Trumpovo izvolitvijo in evropskim populizmom. “Gre za močan odsev nesposobnosti posameznih vlad, da bi naslovile ali celo prepoznale jezo, frustracije, nejevoljo in naraščajoči populizem,” je dejal.

Politični analitik univerze iz Ria de Janeira Santoro je menil, da je moč delne razlike med skrajno desnico v Braziliji, Franciji in ZDA najti v odnosu do kriminala. “Brazilija ima resne težave z javno varnostjo, z vsakodnevnimi zločini. To je nekaj, kar ne velja za Evropo, ki je varna celina. To tudi ni bila glavna tema ameriških volitev,” je dejal. Največ podobnosti vidi analitik s filipinskim predsednikom Rodrigom Dutertejem, ki je za svojo glavno prioriteto prav tako postavil javno varnost.

“Brazilska skrajna desnica se od zahodne skrajne desnice razlikuje tudi po tem, da je bolj osredinjena na korupcijo. Korupcija je v srčiki nezadovoljstva z demokracijo v Braziliji v smislu, da so bili vse velike brazilske stranke in večina brazilskih političnih voditeljev predmet očitkov o korupciji,” je še pojasnil Santoro.

Bolsonaro bo najbolj desni predsednik v zgodovini največje in najbolj naseljene države Južne Amerike, ki je tudi največje latinskoameriško gospodarstvo. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen