Bavarska: Bogata dežela tipično bavarskih simbolov – pivski šotori, dirndli, usnjene hlače, gradovi

0

Pivski šotori, dirndli, usnjene hlače, gradovi – kar tujci razumejo kot tipično nemško je v resnici tipično bavarsko. Najbogatejša nemška zvezna dežela je zmes dobro varovane tradicije in visoko razvite industrije, ki ceni svojo identiteto.

Ponašajo se s prvo omembo Bavarske nekaj sto let pred prvo omembo besede nemško in Nemčija. Sami začetki vojvodine Bavarske namreč segajo v 6. stoletje, ko so imeli vojvode sedež v Freisingu in Regensburgu, v 19. stoletju pa je dežela postala kraljevina pod Maksimiljanom I. Glavna turistična znamenitost Bavarske izhaja prav iz tega časa, in sicer pravljični grad Neuschwanstein kralja Ludvika II. Bavarskega, ki si ga letno ogleda 1,5 milijona ljudi.

S koncem prve svetovne vojne pa so tako kot v Nemčiji odpravili monarhijo tudi na Bavarskem, kjer letos obeležujejo sto let obstoja svobodne dežele Bavarske.

Po koncu druge svetovne vojne se je na Bavarskem začel gospodarski razcvet, ki je deželo preobrazil iz kmetijske v moderno industrijsko. Hitro je splezala na prvo mesto najbogatejših nemških dežel, katere bruto domači proizvod je lani znašal več kot 590 milijard evrov, kar je tudi precej več od številnih držav članic Evropske unije.

Pred sto leti, ko je bila Bavarska agrarna dežela, brez večje industrije ali premoga, so se na jug iz drugih delov Nemčije preselila nekatera podjetja, kot so Siemens, Allianz in Osram, obenem so v deželi v tem času zaživela nova podjetja. Med pomembnejšimi je gotovo proizvajalec avtomobilov BMW, ki je pravzaprav kratica za Bavarsko delavnico motorjev in je celo dve leti starejši od dežele Bavarske.

Glede na to, da imajo tam sedeže BMW, Audi ali MAN, deluje Bavarska kot avtomobilska dežela. Panoga v deželi sicer res zaposluje okoli pol milijona ljudi, a se Bavarska ponaša tudi z močnim informacijsko-tehnološkim sektorjem, založništvom in turizmom.

Kljub naprednemu gospodarstvu pa Bavarska ostaja zavita v tradicijo. Skoraj ni osebe, ki še ne bi slišala za znameniti Oktoberfest v Münchnu ali tradicionalni božični sejem v Nürnbergu. Skoraj vsaka vas ima svoje več kot sto let stare tradicije in vaške zabave, ki se jih radi udeležujejo stari in mladi ter turisti.

Večinsko katoliško deželo zaznamujejo tudi tri večje etnične skupine, vsaka s svojim narečjem in tradicijami – Starobavarci na jugu in vzhodu, Franki na severu in Švabi na zahodu dežele. Za četrto skupnost veljajo Sudetski Nemci, ki so jih po drugi svetovni vojni pregnali iz takratne Češkoslovaške.

Z dobrimi 70.000 kvadratnimi kilometri je Bavarska največja nemška zvezna dežela in tudi po številu prebivalcev je z okoli 13 milijoni na drugem mestu za Severnim Porenjem-Vestfalijo. Prestolnica dežele München je z 1,4 milijona prebivalci tretje največje nemško mesto za Berlinom in Hamburgom. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen