Avtomobilska industrija kritična do kompromisa o avtomobilskih izpustih

0

Okoljski ministri EU so sinoči po več kot trinajsturnih pogajanjih le dosegli politični dogovor o zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih in lahkih tovornih vozilih. Avtomobilska industrija je kritična, da kompromis prinaša tveganje negativnega učinka na konkurenčnost industrije, delavce in potrošnike.

Okoljski ministri so se dogovorili za 35-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 pri novih avtomobilih in za 30-odstotno zmanjšanje pri novih kombijih do leta 2030 v primerjavi z letom 2021. Cilj do leta 2025 je za avtomobile in kombije 15-odstotno zmanjšanje.

To so cilji za EU. Konkretne prispevke za zmanjšanje izpustov bodo med proizvajalce porazdelili na podlagi povprečne mase voznega parka.

Dogovorili so se tudi o posebnih spodbudah za proizvajalce za prodajo električnih in nizkoogljičnih avtomobilov ter o novih pravilih, ki naj bi zagotovila zanesljivejše poročanje proizvajalcev avtomobilov o izpustih, da bi se izognili ponovitvi afere dieselgate.

S tem dogovorom je evropska avtomobilska industrija na poti do proizvodnje čistejših avtomobilov, več vlaganja v inovacije in poročanja o zanesljivejših podatkih o izpustih, je poudarila avstrijska ministrica za trajnost in turizem Elisabeth Köstinger, ki je vodila maratonsko zasedanje.

Kompromis je po besedah avstrijske ministrice podprlo 20 članic, štiri so bile proti, štiri pa so se vzdržale.

Po podatkih sekretariata Sveta EU so proti glasovali Nizozemska, Irska, Luksemburg in Slovenija. Vzdržale pa so se Danska, Malta, Bolgarija in Madžarska.

V zadnji javni razpravi so Irska, Švedska, Luksemburg, Danska in Slovenija izrazili razočaranje nad prešibko ambicijo, kar so tudi izpostavili v skupni izjavi.

Slovenski okoljski minister Jure Leben je sinoči po Twitterju obžaloval izid zasedanja: “V imenu vlade sem nasprotoval kompromisu in zahteval najmanj 40-odstotno zmanjšanje emisij, vendar je avstrijsko predsedstvo uspelo doseči večino. V svojem sklepnem govoru sem opozoril, da to ni prava smer, ki si jo je zastavila EU.”

Tako je po njegovih besedah od političnih pozivov k upoštevanju priporočil Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) žal ostalo zelo malo. “Danes smo imeli politiki v EU priložnost, da pokažemo, da mislimo resno. Žal smo to priložnost zamudili. Škoda za okolje,” je še tvitnil.

Politični dogovor je izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom. Prvi trialog, sestanek članic, parlamenta in Evropske komisije, je predviden že danes.

Cilj dogovora je prispevati k uresničitvi mednarodnega podnebnega sporazuma iz Pariza in za uresničitev cilja 30-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2030 v sektorjih, kot so promet, stavbe, kmetijstvo in odpadki, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti.

Odzivi avtomobilske industrije so kritični. “Čeprav so včeraj dogovorjeni cilji za zmanjšanje izpustov CO2 manj agresivni od tistih, ki jih je izglasoval Evropski parlament, še vedno obstaja tveganje negativnega učinka na konkurenčnost industrije, delavce in potrošnike,” so opozorili v Evropskem združenju proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

Sistem spodbud za proizvajalce električnih avtomobilov in hibridov je sicer pravo znamenje industriji in potrošnikom, menijo v združenju. Ob tem izpostavljajo zaskrbljenost, da sistem kazni in kvot, ki jih želijo evropski poslanci, ni v skladu z realnostjo in bi posegel v načelo tehnološke nevtralnosti.

V ACEA pozivajo vse tri institucije, naj si prizadevajo za končni dogovor, ki bo zagotavljal pravo ravnotežje med zaščito okolja in proizvajalci ter obenem cenovno sprejemljivo mobilnost za vse državljane. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen