Trump na vrhu Nata oster do Nemčije in pozval k zvišanju cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke BDP

1

Ameriški predsednik Donald Trump je danes na vrhu zveze Nato v Bruslju pozval k zvišanju cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke BDP. Dan je sicer začel z napadom na Nemčijo, nato je izpostavil dobre odnose z nemško kanclerko Angelo Merkel, zatem pa je znova udaril po Nemčiji in Natu s kritičnim tvitom.

Voditelji 29 članic zveze Nato so se danes v senci čezatlantskih trenj zaradi trgovinskih vprašanj, iranskega jedrskega dogovora in podnebja, pri čemer gre v osnovi za ameriško spodkopavanje multilateralizma, osredotočili na krepitev obrambnih izdatkov za učinkovito soočanje z varnostnimi izzivi.

A temeljni izziv tega vrha je obrzdati nepredvidljivega Trumpa in zagotoviti, da izid ne bi bil sporočilo razdora, temveč utrjevanja vezi.

V Bruslju so se trudili preprečiti ponovitev lanske zgodbe, ko je Trump na slovesnosti, na kateri naj bi izpostavil pomen Nata, oklofutal zaveznice zaradi preskromnih obrambnih proračunov, in tudi ponovitev junijskega vrha najrazvitejših držav na svetu G7 v Kanadi, ko je Trump zavrnil skupno izjavo in predčasno zapustil prizorišče.

A ameriški predsednik je upravičil negativna pričakovanja in dan začel z ostrim napadom na Nemčijo zaradi načrtovanega plinovoda Severni tok 2. Očital ji je, da je ujetnica Rusije. Že vseskozi ji očita, da namenja premalo denarja za obrambo, moti pa ga tudi nemški trgovinski presežek.

Trump in Merklova sta imela sicer ob robu vrha dvostransko srečanje, po katerem je ameriški predsednik izpostavil, da so njuni odnosi zelo dobri.

Merklova je v odzivu na Trumpove kritike glede Rusije spomnila na svojo zgodovino in izkušnjo s Sovjetsko zvezo ter vztrajala, da sta Nemčija in Amerika dobri zaveznici.

Po tem dopoldanskem napadu je bil Trump po neuradnih navedbah na samem zasedanju precej zadržan.

A po koncu prvega dela vrha je spet udaril s kritičnim tvitom: “Kaj nam bo Nato, če Nemčija plačuje Rusiji milijarde dolarjev za plin in energijo? Zakaj le pet od 29 držav izpolnjuje zaveze? ZDA plačujejo za zaščito Evrope, potem izgubijo milijarde pri trgovini. Dva odstotka BDP je treba plačati takoj, ne do leta 2025.”

V svojem nastopu na zasedanju je Trump sicer pozval k zvišanju cilja za obrambne izdatke z dveh na štiri odstotke, kar je potrdila tudi govorka Bele hiše Sarah Sanders. Podobno je pozival že na lanskem vrhu zavezništva v Bruslju.

Drugi voditelji se po neuradnih navedbah na ta poziv danes na zasedanju niso odzivali. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je v odzivu izpostavil osredotočenost na dogovorjeni cilj dveh odstotkov.

Članice Nata so se zavezale, da se bodo do leta 2024 čim bolj približale cilju dveh odstotkov BDP za obrambo. Ta cilj naj bi letos izpolnilo osem držav: poleg ZDA še Velika Britanija, Grčija, Estonija, Latvija, Poljska, Romunija in Litva. Do leta 2024 pa naj bi ga izpolnilo sedemnajst zaveznic.

Slovenija je minuli teden tik pred vrhom na hitro sprejela sklep o dodatnem povečanju obrambnega proračuna za 12 milijonov evrov, da bi obrambni izdatki letos dosegli odstotek BDP. Slovenski cilj do leta 2025 je 1,2 odstotka BDP.

Najnovejši statistični podatki, objavljeni tik pred vrhom, potrjujejo, da je Slovenija z 1,01 odstotka BDP za obrambo na repu. Manj od nje bodo letos za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.

Odhajajoči premier Miro Cerar je ob prihodu na zasedanje poudaril, da si bo morala nova vlada prizadevati še za ambicioznejši pristop do obrambnih izdatkov.

Voditelji so sicer danes sprejeli niz odločitev, ki po Stoltenbergovih besedah potrjujejo pomen Nata in zagotavljajo njegovo učinkovitost pri soočanju z novimi varnostnimi izzivi.

Makedonija je po desetih letih čakanja na preboj le dočakala premik na svoji poti v Nato – vabilo k začetku pristopnih pogovorov o članstvu. Ti pogovori naj bi se začeli do konca meseca. Premik je omogočil dogovor Skopja in Aten o imenu Makedonije.

“Zavezani smo Natovi politiki odprtih vrat, ker krepi zavezništvo in prispeva k evroatlantski varnosti,” piše v danes sprejeti bruseljski izjavi o čezatlantski varnosti in solidarnosti s trinajstimi točkami.

Vrh je sicer tudi zagnal novo misijo za urjenje v Iraku, ki jo bo vodila Kanada in naj bi bistveno prispevala k boju proti teroristični organizaciji Islamska država.

Za izboljšanje odzivnosti na ruske in druge grožnje so voditelji potrdili krepitev poveljniške strukture za 1200 ljudi, novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku ter novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi v nemškem Ulmu.

Potrdili so tudi pobudo za izboljšanje pripravljenosti Nata, ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.

Voditelji zdaj zasedanje nadaljujejo z večerjo. Z novega bruseljskega sedeža zavezništva so se preselili v bruseljski park Cinquantenaire. Vzporedno potekata tudi ločeni večerji zunanjih in obrambnih ministrov, ki se ju udeležujeta vodja slovenske diplomacije Karl Erjavec in obrambna ministrica Andreja Katič.

Slovenija je danes dejavno sodelovala tudi na uvodni slovesnosti vrha – s tremi predstavniki Slovenske vojske in s cougarjem v svečanem preletu 20 helikopterjev.

Vrh se nadaljuje še v četrtek, ko bo glavna tema Afganistan. (sta)

Število komentarjev: 1
  1. Luiggi pravi

    Kdaj bo Nemcija rekla Jenkijem,zadost vas mamo,spokajte sila in kopita in good bye cez Atlantik.To kar Amerika hoce od europe,je absolutno neverjetno in nedopustno.Europejci,nazenite te okupatorje iz svojih ozemelj in nareditew red doma!!

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen