PRO PLUS – POP TV: Cerar dela z državo kot svinja z mehom, tudi “wannabe” premier Židan je v tem pogledu isti!

2

Po poročanju časnika Delo, je Inštitut za javno upravo pod vodstvom Rajka Pirnata, izdelal pravno mnenje glede postopka kontroverzne prodaje medijske hiše Pro plus. Po mnenju inštituta, Ministrstvo za kulturo vloge kupca Pro plusa ne bi smelo zavreči, temveč se o medijski koncentraciji izjasniti. Pro plus sicer resda ni neposredni izdajatelj TV programa, je pa 100 odstotni lastnik programov POP TV in Kanal A. Pravni manever, ki so ga izvedli na Peršakovem ministrstvu, je v nasprotju z Zakonom o medijih oz. v nasprotju s tem, kar je bil namen zakonodajalca pri pripravi zakona.

Ponovno se je izkazalo, da se »pravni strokovnjak« Miro Cerar, ki je zaenkrat žal še premier, na pravo požvižga. Primer prodaje medijske hiše Pro plus je le najbolj aktualen primer njegovega razumevanja strokovnosti in kompetentnosti. Na pravno državo se očitno požvižgajo tudi koalicijski partnerji.

Dejan Židan in njegov SD v svojem volilnem program vehementno ugotavlja:

…da koncentracija lastništva in nepregledne povezave na področju produkcije in distribucije medijskih vsebin ogrožajo slovensko medijsko krajino. Če želimo jamčiti z ustavo zagotovljeno  pravico do obveščenosti, je na področju zagotavljanja pluralnih in verodostojnih vsebin nujno potreben aktiven odnos države.  (vir: SD program »Samozavestna Slovenija«, stran 32; http://socialnidemokrati.si/wp-content/uploads/2018/05/samozavestnaslovenija.pdf).

A reče nič, naredi pa še manj. In sedaj mu naj državljani verjamemo, da bi, kot predsednik vlade, pa res nekaj ukrenil. “Malo jutri”…

Rdeča nit Karla Erjavca pa so že po tradiciji pretežno upokojenci in pokojnine, zato o njem ni vredno izgubljati besed.

Na koga bo Cerarjeva vlada tokrat prevalila krivdo?

Če se izkaže, da je proces prodaje Pro plusa ničen zaradi odločitve ministrstva, bi za to moral nekdo odgovarjati. Iskanje krivcev za svoje polome Cerar vedno išče pri drugih. Krivi so Viliji Kovačiči, Ustavno sodišče, koalicijske stranke SD in DeSUS… Samo on in njegova stranka ne. Začeli so s pritiski na Agencijo za varstvo konkurence in direktorja Andreja Matvoza, ki so ga mimogrede, sami imenovali. Direktor agencije, ki bi ji vlada morala zagotavljati pogoje za neodvisno delo, se jim ni uklonil. In prav je tako. Sedaj bodo iskali naprej, saj AVK s tem soglasjem nima nič.

Odškodninska tožba bi bila upravičena, a hkrati povsem nepotrebna

Medijski prostor je zelo občutljiv, kar se vedno znova pokaže, ko želimo spreminjati zakonodajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da so kakršnekoli spremembe skladne z zakonodajo brez kančka dvoma. A ta primer jasno kaže na totalno nekompetentnost uradnikov na ministrstvu, ki očitno tam nimajo kaj iskati. Sprejemati odločitve, ki niso v skladu z zakonom si država pač ne sme in more privoščiti. V nasprotnem primeru, lahko država pričakuje odškodninsko tožbo.

Takšna odškodninska tožba nas lahko čaka tudi v tem primeru. Iskreno, bila bi upravičena, a povsem nepotrebna. Celotna medijska stroka, vključno z menoj, je Peršaka, Cerarja, ostale člane vlade in poslance nenehno opozarjala, da ta postopek ni voden v skladu z medijsko zakonodajo. A na to so se po cerarjevsko požvižgali. Ignoranca brez meja.

Odgovarjal ne bo nihče

In kdo bo odgovarjal, če kupec vloži odškodninsko tožbo? Če sodimo po pretekli Cerarjevi praksi, verjetno nihče. Njihove napake pa bomo (spet) plačevali vsi državljani. Etike in morale SMC ta vlada že dolgo nima več. Njihove popolne ignorance pa smo že tako ali tako navajeni. A na srečo lahko takšne nezakonite prakse 3. junija prekinemo. Sedaj smo mi na vrsti, da ignoriramo Cerarja, Židana, Erjavca to podobne kalibre ter skupaj izvolimo ekipo, ki bo delala #zate.

Izvorni članek v Delu: http://www.delo.si/novice/slovenija/uradniki-omajali-medijski-nakup-leta-51871.html

Ministrstvo za kulturo kljub drugačnemu pravnemu mnenju vztraja pri svojem glede prevzema Pro Plusa

Ministrstvo za kulturo kljub mnenju Inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, da bi morala skladno z zakonom o medijih družba Slovenia Broadband za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva, vztraja pri tolmačenju, da to ni potrebno.

Ministrstvo je vlogo družbe Slovenia Broadband za izdajo predhodnega soglasja lani jeseni zavrglo, ker da za to ni bilo pravne osnove v zakonu o medijih.

Odbor DZ za kulturo je nato na nujni seji ministrstvu naložil, naj odpravi dvome javnosti glede dosedanjega ravnanja v zvezi z napovedanim prevzemom medijske hiše Pro Plus in v obnovljenem postopku o izdaji soglasja za prevzem odloča vsebinsko.

Kot je v petek ob robu velike razstave grafik Marca Chagalla na Lendavskem gradu za STA povedal minister za kulturo Tone Peršak, so pred časom tudi oni isti inštitut zaprosili za mnenje, ali bi lahko postopek obnovili ali ne in kaj pomeni njihova odločitev.

Takrat so po Peršakovih besedah od inštituta, ki ga vodi Rajko Pirnat, dobili stališče, da glede na oceno, do katere so na ministrstvu prišli, in glede na odločitev, ki je temu sledila, postopka ne morejo obnoviti po lastni presoji.

Zdaj je Inštitut za javno upravo po pisanju petkove izdaje časnika Delo v pravnem mnenju zapisal, da bi morala skladno z zakonom o medijih družba Slovenia Broadband za prevzem Pro Plusa, edinega lastnika izdajateljev televizijskih programov Pop TV in Kanal A, pridobiti predhodno soglasje ministrstva za kulturo.

Zakon določa, da mora vsakdo, ki želi pridobiti več kot 20 odstotkov lastninskega ali upravljavskega deleža v premoženju izdajatelja radijskega oz. televizijskega programa ali izdajatelja splošnoinformativnega tiskanega dnevnika, za veljavno sklenitev posla dobiti predhodno soglasje ministrstva. Vsi posli, sklenjeni v nasprotju s tem določilom, so nični, določa zakon.

Po tolmačenju ministrstva za kulturo zakon oz. njegov 58. člen ne daje podlage za potrebo po njihovem predhodnem soglasju, Saj Pro Plus ni izdajatelj programov POP TV in Kanal A, čeprav je njun 100-odstotni lastnik.

Peršak se sicer strinja z mnenjem, da bo prevzem lahko imel slabe posledice in da bi bilo z vidika javnega interesa prevzemu treba nasprotovati, a ker v primerih sporov sodni organi zelo striktno berejo zakonodajo, bi, če bi si vzeli pristojnost in ne glede na določbe zakona rekli, da soglasja ne dajo, zelo verjetno prišlo do spora in bi v tem sporu “najbrž lahko tudi izgubili”.

Na Inštitutu za javno upravo pa so po pisanju Dela prepričani, da je soglasje ministrstva potrebno tudi v primeru posrednega prevzema izdajatelja medija oziroma nakupa njegovega edinega lastnika. Ker zakon ne določa, kako nekdo pridobi delež v izdajatelju, je treba po njihovem mnenju posredno in neposredno pridobitev deleža oziroma glasovalnih ali upravljavskih pravic enačiti.

Slovenia Broadband naj bi sedaj po pisanju Dela preverjal, ali lahko na ministrstvu obnovijo postopek. Ministrstvo postopka, kot rečeno, ne more obnoviti, ampak mora prevzemnik podati novo vlogo. Če bi se ugotovilo, da je ministrstvo storilo napako in bi ta imela negativne posledice za sklenitev posla, bi lahko državo doletela tudi odškodninska tožba.

Glede tega, ali je soglasje potrebno ali ne, bo po Peršakovih besedah zdaj odločilo registrsko sodišče, ki bo odločalo o vpisu novega lastnika družbe Pro Plus v sodni register.

Slovenia Broadband, ki je v lasti skupine United Group, ta pa je v lasti globalne naložbene družbe KKR in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), od družbe CME poleg Pro Plusa kupuje tudi Novo TV na Hrvaškem, vrednost posla je ocenila na 230 milijonov evrov. Za hrvaški del posla že ima zeleno luč tamkajšnjih varuhov konkurence, na soglasje Agencije za varstvo konkurence za največji medijski posel v zgodovini Slovenije pa še čaka.

Št. komentarjev: 2
  1. Pubec pravi

    Kaj pa dela wannabe premier Janša?Koplje po arhivih?

  2. Fonaza pravi

    Levica si pripravlja teren za po volitvah, če slučajno JJ ne bo mogel sestaviti vlade.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen