»Krivolovec« ali »švercar« Zoran Janković in “vsegliharji”

2

Piše: dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS

No, politična zgodba Zorana Jankoviča je, po tem, ko mu ni uspelo »prihvatizirati« najboljšega soseda Mercatorja, več ali manj znana vsem. Podal se je na lokalne volitve in postal župan najlepšega mesta. Volilce je bilo pač lažje pretentati, kot vlado Janeza Janše, ki mu je preprečila »prihvatizacijo« najboljšega soseda.

To pa še ni vse. Leta 2011, je prvi stric iz ozadja Milan Kučan, sklical levo ideološko procesijo in z njo odkorakal na sedež ljubljanske mestne občine. Jankoviča je tam »poprosil« (beri določil), da naj ustanovi politično stranko in zmaga na volitvah. Želja prvega strica iz ozadja je bila seveda uresničena. Jankovič je zmagal, a vlade ni sestavil, saj ni znal šteti do 46. Je pa jasno povedal, da ga mesto poslanca ali kaj temu podobnega sploh ne zanima. Predsednik vlade je to kar bi njega zanimalo.

No pa mu je spodletelo in uspešno je seveda ponovno prepričal prebivalce najlepšega mesta na svetu, da so ga vzeli nazaj za župana. Volilci pa so mu leta 2014 pokazali vrata iz slovenske državne politike.

Toda Zoran Jankovič se ne da. Njegove državne ambicije so se ponovno prebudile prav te tedne, tik pred državnimi volitvami. Najprej je napovedoval, da bo šel na volitve le zato, da prepreči zmago Janeza Janše. Ne vem kaj se je zgodilo, več ali manj pa je jasno zakaj ni oddal svoje kandidature in kandidature svoje prosule  in s strani volilcev iz parlamenta pregnane Pozitivne Slovenije. Seveda v parlament sploh ne bi prišel.

Toda današnja napoved nekega sporazuma med Jankovičem in Erjavcem, ki naj bi se povezala zato, da preprečita zmago Janezu Janši, pove veliko več kot si lahko mislimo, še zlasti v luči dveh predhodnih novic starih nekaj tednov. Jankovič se je očitno že pred nekaj meseci odločil, da želi postati predsednik vlade in to brez da bi šel na volitve. Najprej se je sestajal s Cerarjem, seveda sta se pogovarjala o »mogočem sodelovanju«, sledilo je njegovo sestajanje z Židanom, tudi tukaj je šlo za »možnosti sodelovanja« seveda proti Janezu Janši. Ko pa sta obe »možnosti sodelovanja« padli v vodi, pa je Jankovič, ob podpori dominantnih medijev, našel še zadnjega v vrsti možnih kandidatov za »sodelovanje« Erjavca.  Kakšno to »sodelovanje« bo, bomo šele videli. Je pa zanimivo, da vsaj javno ne vemo o možnih pogovorih Jankoviča in Šarca. Tudi ti so lahko bili, a vsaj javno tega ne vemo.

Iz vsega tega lahko zaključimo le eno. Jankovič dela vse, da bi postal predsednik vlade, brez da bi pred tem sploh šel s svojo stranko na volitve. Tak scenarij je v našem ustavno pravnem redu povsem mogoč. Preprečijo pa ga lahko le volilci, tako da tovrstne »vsegliharje«, »krivolovce« ali »švercarje« tipa Zoran Jankovič, še bolj pa njegove »sodelavce«, na volitvah pošljejo tja kjer jim je mesto. Na smetišče politične zgodovine.

Št. komentarjev: 2
  1. re gornjemu pravi

    Ta Gorenakova kolumna je pa res “eno samo nakladanje in obrekovanje”. Saj ima v marsičem prav, vendar ta nivo pisanja je pa prenizek celo za njega.

    1. Pesjanar pravi

      Odlična kolumna preveč prizanesljiva do barabinov tipa Janković,kdo zna ta zna,seveda to ji pogodu njegovim fenom tako imenovanim trenerkarjem ki še edini ploskajo temu barabinu.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen