Predčasne volitve v državni zbor 3. junija, borbo za poslanske stolčke napovedalo že več kot 20 strank

6

Predčasne parlamentarne volitve bodo 3. junija, je določil predsednik republike Borut Pahor, ki je danes tudi podpisal odlok o razpustu parlamenta in razpisu predčasnih državnozborskih volitev. Rok za izvedbo volilnih opravil bo začel teči v ponedeljek, odlok pa bo v uradnem listu objavljen danes.

Predsednik republike je danes spomnil na zakon, ki določa, da se predčasne volitve opravijo najprej v 40 dneh in najkasneje dva meseca od dneva razpisa. Tako je imel predsednik republike na voljo tri možne datume za datum glasovanja – 27. maj, 3. ali 10. junij.

Po posvetu s poslanskimi skupinami in pravnimi strokovnjaki se je Pahor odločil za nedeljo, 3. junija. Nedelja po tem, torej 10. junij, bi bil že tako datum rednih volitev, kar se mu ni zdelo prav. Sprva se mu je zdela utemeljena možnost 27. maj, a je po posvetovanju, zlasti s pravnimi strokovnjaki, to možnost opustil, saj bi skoraj ves prvi teden kampanje potekal v času prvomajskih praznikov in dela prostih dni.

“Možnost izpodbijanja volitev zaradi tega razloga obstaja,” je dejal in spomnil, da se je to zgodilo pred štirimi leti. Ustavno sodišče mu je sicer takrat dalo prav, zdaj pa je presodil, da je že tako čas povečane politične negotovosti, zato je prav, da se odloči tako, da odločitev “ne bo vzbujala dodatnih dvomov” o datumu volitev.

Dejal je še, da upa, da bo kampanja potekala v strpnem vzdušju ter da vanjo ne bo posegal, saj svoj položaj razume kot strankarsko nevtralen. Oglasil se bo le tedaj, ko bo menil, da je to “neizogibno zaradi interesov države”, to pa bo storil tako, da ne bo vzbujal vtisa, da kot predsednik republike podpira katero od strank. Kot je spomnil, je tako ravnal tudi v prejšnjem mandatu, ko je bil v enakem položaju.

Predsednik republike je volivce pozval, da izkoristijo pravico, da z udeležbo na volitvah aktivno sodelujejo pri odločanju o naši prihodnosti. “Seveda je razumljivo, da vsi, ki smo demokrati, težimo k temu, da bi bila volilna udeležba največja, vendar pa hkrati kot demokrati vemo, da imajo ljudje pravico izpričati neko svojo politično voljo tudi s tem, da ostanejo doma,” je dodal.

Udeležba na volitvah bo po njegovem mnenju v veliki meri odvisna od tega, kako zanimiva, prepričljiva in tudi strpna bo debata pred volitvami ter koliko bodo v njej prevladovali argumenti.

Po njegovih ocenah lahko vlada in državni zbor domače in zunanjepolitične zadeve kljub omejenim pooblastilom opravita brez njegovih posredovanj. “Samo v primeru, da bi prišlo do resnejših varnostnih razmer, ki bi terjale strateške ukrepe, bi si dovolil na posvet poklicati predsednike parlamentarnih strank. Zelo upam, da se kaj takega ne bo zgodilo in da to ne bo potrebno,” je dejal. Ob tem je sicer spomnil na nočni napad na tarče v Siriji.

Pahor si tudi želi, da bi bil volilni rezultat “čim bolj jasen in bi omogočal hitro in prepričljivo sestavo nove vlade”. Sam se bo, kot je napovedal, po volitvah potrudil, da bi prišlo čim prej do oblikovanja nove vlade in novega zagona, ki ga država zelo potrebuje.

Po Pahorjevih navedbah bomo do izvolitve nove vlade priče “manjši politični operativnosti in večji politični nestabilnosti”, sam pa bo tudi v tem času normalno in s polnimi pooblastili opravljal svoje delo in naloge, tako v domači kot zunanji politiki.

Kot je navedel, se bo v času do oblikovanja nove vlade na notranjepolitičnem področju z glasovanjem v DZ zaključil postopek izvolitve treh članov sodnega sveta, objavil pa bo tudi poziv za zbiranje predlogov kandidatur za novega guvernerja Banke Slovenije. Po njegovih navedbah so z vodji poslanskih skupin “dosegli enotno stališče, da bo pri tem roke za odločanje o novem guvernerju prilagodil tako, da bo o njem odločal nov sklic DZ”, kar mu zakon tudi dopušča. V začetku poletja pa lahko pričakuje tudi obvestilo o poteku še enega mandata na ustavnem sodišču, je še dodal.

Med svojimi zunanjepolitičnimi dejavnostmi v tem času je navedel predsedovanje letošnjemu srečanju pobude Brdo Brijuni v Skopju skupaj s hrvaško kolegico Kolindo Grabar Kitarović. Z njo se, kot je pojasnil, pogovarjata tudi o možnosti, da bi se pred tem neformalno srečala, in sicer v naslednjih dveh tednih, da bi se pogovorila o pripravah na to zasedanje in aktualnih dvostranskih vprašanjih.

Konec meseca se bo Pahor srečal tudi z vsemi tremi člani predsedstva Bosne in Hercegovine, čez teden dni bo gostil slovaškega predsednika Andreja Kisko, prihodnji mesec bo uradno obiskal Ukrajino in odkril tudi spomenik padlim vojakom v 1. svetovni vojni v mestu Gorlice na Poljskem, v Vatikanu bo skupaj s knezom Albertom II. Monaškim priredil humanitarni dogodek za zbiranje sredstev za delo misijonarja Pedra Opeke, konec junija pa bo gostil trilateralno srečanje Slovenija-Avstrija-Hrvaška.

Pahor je predčasne volitve razpisal po tistem, ko je premier Miro Cerar odstopil s položaja. Ne Pahor ne poslanci DZ pa niso predlagali kandidata za novega mandatarja.

Nastop na volitvah napovedalo že več kot 20 strank

Nastop na letošnjih parlamentarnih volitvah je še pred današnjim podpisom odloka o razpisu volitev napovedalo več kot 20 strank. Med njimi so vse aktualne parlamentarne stranke (SMC, SDS, DeSUS, SD, NSi, Levica in Stranka Alenke Bratušek), stranke, ki so nekoč že bile v parlamentu in se želijo vanj vrniti, pa tudi nekatere novoustanovljene.

Javnomnenjske raziskave med parlamentarnimi strankami najbolje kažejo SDS, SD in SMC, v vrh po priljubljenosti pri volivcih pa se uvršča tudi novinka na državnozborskih volitvah, Lista Marjana Šarca.

Nekateri poslanci iz sedanjega sklica državnega zbora bodo na tokratnih volitvah nastopili s svojimi strankami, tako se denimo Bojan Dobovšek na volitve podaja z lani ustanovljeno Dobro državo, Janko Veber pa je letos ustanovil stranko Sloga. Poslanec Andrej Čuš bo na tokratnih volitvah nastopil na čelu stranke Zeleni Slovenije, ki odslej v nazivu nosi tudi njegovo ime in je dogovor o skupnem nastopu na volitvah podpisala z več drugimi organizacijami, s katerimi želijo predstavljati t. i. tretji blok.

V parlament se bosta letos poskušali vrniti zunajparlamentarni SLS in LDS, za poslanske mandate pa se bo potegovala tudi Združena levica – Demokratična stranka dela, ki je bila sicer del v parlament uvrščene koalicije Združena levica na prejšnjih volitvah.

V predvolilnih mesecih letošnjega leta so se z namenom nastopa na volitvah ustanovile tudi stranke Za zdravo družbo, GibanjeSkupajNaprej ter Davkoplačevalci se ne damo več, novinar Bojan Požar je prevzel Listo za Maribor in jo preimenoval v Listo novinarja Bojana Požarja, Nova ljudska stranka Slovenije in Glas za otroke in družine pa sta sklenili predvolilno koalicijo Kangler&Primc – Združena desnica.

Za glasove volivcev se bodo potegovali tudi stranki Solidarnost, Gibanje Zedinjena Slovenija, Socialna stranka Srbov Slovenije ter Lista za pravičnost in razvoj, gotovo pa se bo volilni tekmi pridružil še kdo.

Izidi dosedanjih parlamentarnih volitev v Sloveniji

V samostojni Sloveniji smo imeli parlamentarne volitve osemkrat. STA objavlja tabelarični prikaz izidov teh volitev, vključno z osvojenimi mandati po posameznih strankah, ter podatke o sestavi vladnih koalicij po volitvah.

8. april 1990 – Na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji, takrat še v skupščino SRS, je zmagala koalicija Demos. 16. maja je bila izvoljena Demosova vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta (SKD).

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka                           mandati           % glasov
--------------------------------------------------------------
Stranka demokratične prenove         14                17,3
ZSMS                                 12                14,5
SKD                                  11                13,0
SKZ - Ljudska stranka                11                12,6
SDZ                                   8                 9,5
Zeleni                                8                 8,8
SDS                                   6                 7,4
socialisti                            5                 5,4
Slovenska obrtniška stranka           3                 3,5

6. december 1992 – Na prvih volitvah v državni zbor je zmagala LDS. Premier je januarja 1993 postal Janez Drnovšek (LDS), vlado pa je sestavil še s SKD, ZLSD in SDSS (ta je leta 1994 izstopila iz koalicije, leta 1996 pa še ZLSD).

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati           % glasov
-----------------------------------------------------
LDS                     22                23,5
SKD                     15                14,5
ZLSD                    14                13,6
SNS                     12                10,0
SLS                     10                 8,7
DS                       6                 5,0
Zeleni                   5                 3,7
SDSS                     4                 3,3

10. november 1996 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS. Janez Drnovšek je vlado februarja 1997 sestavil s SLS in DeSUS. Vlada je dobila le 46 glasov podpore, pretehtal pa je glas poslanca SKD Cirila Pucka. Junija 2000 je vodenje vlade prevzel Andrej Bajuk, koalicijo pa so sestavljale SDS in SLS+SKD.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati           % glasov
-----------------------------------------------------
LDS                     25                27,0
SLS                     19                19,4
SDS                     16                16,1
SKD                     10                 9,6
ZL                       9                 9,0
DeSUS                    5                 4,3
SNS                      4                 3,2

15. oktober 2000 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala LDS, predsednik vlade pa je že četrtič postal Janez Drnovšek. V vlado je povabil še ZLSD, SLS in DeSUS. Decembra 2002 je vodenje vlade v isti koaliciji prevzel Anton Rop.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati           % glasov
-----------------------------------------------------
LDS                     34                36,3
SDS                     14                15,8
ZLSD                    11                12,1
SLS+SKD                  9                 9,5
NSi                      8                 8,7
DeSUS                    4                 5,2
SNS                      4                 4,4
SMS                      4                 4,3

3. oktober 2004 – Na parlamentarnih volitvah je zmagala SDS. Predsednik vlade je postal Janez Janša (SDS), ki je 3. decembra nastopil mandat predsednika vlade s koalicijo SDS, NSi, SLS in DeSUS.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati           % glasov
------------------------------------------------------
SDS                     29               29,1
LDS                     23               22,8
ZLSD                    10               10,2
NSi                      9                9,1
SLS                      7                6,8
SNS                      6                6,3
DeSUS                    4                4,0

21. september 2008 – Na parlamentarnih volitvah so največ glasov dobili Socialni demokrati Boruta Pahorja, ki je nato postal premier. Vladno koalicijo je sestavil z Zares, LDS in DeSUS. Iz koalicije je prva izstopila DeSUS, nato še Zares, manjšinska vlada pa je po izglasovani nezaupnici v DZ predčasno končala svoj mandat.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati           % glasov
------------------------------------------------------
SD                      29               30,5
SDS                     28               29,3
Zares                    9                9,4
DeSUS                    7               7,45
SNS                      5                5,4
SLS in SMS               5                5,2
LDS                      5                5,2

4. november 2011 – Na prvih predčasnih volitvah v DZ je zmagala novoustanovljena Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija (PS), a je po neuspelem poskusu Jankovića vlado sestavil prvak SDS Janez Janša. DZ jo je potrdil 10. februarja 2012. V njej so bile še Lista Virant (DL), SLS, DeSUS in NSi. Iz koalicije so nato izstopile DL, SLS in DeSUS, vodenje vlade pa je po izglasovani konstruktivni nezaupnici prevzela Alenka Bratušek, ki je oblikovala koalicijo PS, SD, DL in DeSUS. Tudi ta vlada ni končala mandata, saj je Bratuškova predčasno odstopila.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati            % glasov
------------------------------------------------------
PS                      28               28,5
SDS                     26               26,2
SD                      10               10,5
DL                       8                8,4
DeSUS                    6               6,97
SLS                      6                6,8
NSi                      4                4,9

13. julij 2014 – Na predčasnih volitvah je zmagala novoustanovljena SMC, njen predsednik Miro Cerar pa je nato sestavil vlado skupaj z DeSUS in SD. DZ je vlado potrdil 18. septembra. Cerar je odstopil s premierske funkcije sredi marca letos.

Izidi strank, ki so se uvrstile v DZ:

stranka              mandati            % glasov
------------------------------------------------------
SMC                     36               34,5
SDS                     21               20,7
DeSUS                   10               10,2
SD                       6               5,98
ZL                       6                5,9
NSi                      5                5,6
ZaAB                     4                4,4
Št. komentarjev: 6
  1. jaka pravi

    Moj glas gre nedvomno programski in tradicionalni stranki, ki se venomer zavzema za Slovenijo, to je jasno SDS!

  2. Deni pravi

    Borba bo bojda med SDS, LMŠ in SD. A SDS bo tokrat zagotovo zmagovalka, ni dvoma 🙂

  3. haapy yack pravi

    hoj
    Zavzemanje za Slovenijo.
    Tlele je važn samo eno. Važni so samo interesi lagerja EU.tovarnacukravormožupres
    boditevcvetju

  4. perla pravi

    Šarca bodo sedaj MSM bildali do onemoglosti, a kekec se ne zaveda, da ga ljudstvo po Sloveniji ne jemlje resno, saj vedo, da je navaden Sepertinšek – tako po pameti kot izgledu.

    1. dejstvo pravi

      Kamniški komik nima infrastrukture na terenu in to ga bo pokopalo. Zelo pokopalo. Samo z guncanjem afen pač ne moreš postati premier.

  5. bruh pravi

    levićar je vedno zelo omejen, vedno zelo enoumno vzgojen, vedno zelo nestrpno nastrojen, vedno mafijsko/volilno/ideološko disciplinira rdeči bedak….vedno….ajd….poleg tega je znano, da je tu tudi veliko uvoženih smrdečih jugićev, ki so še bolj levićarji….ajd……ampak glavno je, da je tu Europa, pa nato, zahod…..ajd…in naj si oni, rdeči pra sci in svi nje, mafijsko a legalno delijo še naprej slovenistanske državne službice…..ajd…

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen