DOLGOZIV.SI: Na srečanju NIJZ za zdravo in aktivno staranje

0

Za izboljšanje kakovosti življenja, da bi imeli več zdravih let življenja, je še veliko prostora, so med drugim poudarili na srečanju v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tudi v poznih letih smo lahko še kako vitalni in ustvarjalni, so opozorili. To stoletje bo stoletje starejših, je bilo med drugim slišati na srečanju.

OBIŠČITE PRIJAZNO SPLETNO TRGOVINO DOLGOZIV.SI

“Družba, ki mora zdravje prepoznati kot temeljno vrednoto, mora zagotoviti dostop do zdravja, torej do zdrave pitne vode, hrane in zraka, do zdravega bivalnega in delovnega okolja,” je v uvodnem nagovoru v današnje srečanje v Ljubljani dejala direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. V ta namen se morajo povezati vsi sektorji in vse generacije, je pozvala.

Zaradi staranja prebivalstva bodo po njenih besedah potrebne vse številnejše prilagoditve denimo na trgu dela, v socialni zaščiti, delovnem okolju ter civilni in politični participaciji. Za vseživljenjsko učenje, ki ga poudarja tudi vladna strategija dolgožive družbe, sta po njenih besedah potrebna medgeneracijsko sodelovanje in spoštljiv odnos do vseh vključenih.

Pri tem bo treba po njenih besedah pri komunikaciji uporabljati jezik, ki bo razumljiv vsem, ne le avtorju. “Tako ne bo dovolj le učenje samo, ampak bo potrebna tudi veščina učenja,” je opozorila.

“To stoletje bo stoletje starejših,” je ob predstavitvi strategije dolgožive družbe, ki jo je vlada sprejela lani, dejal Aleš Kenda z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Do leta 2030 se bo po njegovih besedah število starih 65 let in več povečalo za 140.000. Po drugi strani bo tistih v starostni skupini 20 do 64 let 175.000 manj, za 25.000 oseb pa se bo zmanjšala tudi skupina starih do 19 let, je povedal.

Strategija poudarja, da so zaradi demografskih sprememb potrebne prilagoditve na številnih področjih. Pri sklopu o zdravem in varnem življenju vseh generacij se dotika sistemov socialne zaščite, dostopnosti do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrbi za zdravje ter zmanjševanja neenakosti v zdravju.

Slovenija je med državami članicami EU po številu zdravih let življenja prebivalcev v drugi polovici, je spomnila Mojca Gabrijelčič Blenkuš z NIJZ. Po njenem pozivu je nujno obvladovati prehransko ogroženost in upadanja gibalnih zmožnosti. Vzdrževati pa je treba kognitivno-spoznavne zmožnosti in omogočati socialno vključenost starejših. Na ta način je po njenih besedah mogoče prispevati k ohranjanju dobrih telesnih, duševnih, duhovnih in socialnih zmožnosti ter samostojno in dejavno življenje tudi v pozni starosti.

Po njenem pozivu je treba pravočasno odkrivati starejše, ki so krhki ali to postajajo. Pomembno pa je tudi zmanjšati obolevnost starejših tako zaradi nalezljivih kot zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni, je menila.

Po evropskem strukturnem kazalniku Zdrava leta življenja v Sloveniji v povprečju preživimo zdravi 72 odstotkov življenja, kar je manj od povprečja EU, ki znaša 78 odstotkov. Moški v povprečju živijo večji odstotek zdravih let v svojem življenju, a je to posledica njihove krajše življenjske dobe. (sta/ured)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen