“Ptički se ženijo”: god sv. Gregorja napoveduje pomlad, danes bo prijetnih 15 stopinj Celzija

1

God sv. Gregorja, 12. marec, po izročilu napoveduje pomlad, ko bo spet več svetlobe in toplote. V Tržiču so to sporočili že v nedeljo, ko so v skladu s tamkajšnjo dediščino po Tržiški Bistrici spustili hišice iz lesa in papirja z gorečo svečo. God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja prav na dan začetka pomladi.

V skladu s slovensko dediščino se na gregorjevo ptički ženijo. Slovensko ljudsko izročilo sicer pozna še več drugih dnevov za ptičjo ženitev, med njimi valentinovo, 14. februar, ali urbanovo, 25. maj, a gregorjevo se je v preteklosti daleč najbolj uveljavilo.

“Na Gregorjevo – otec, še veš? – se ptički ženili so, za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so,” je Oton Župančič zapisal v Dumi, objavljeni pred 110 leti.

V nekaterih obrtniških in delavskih krajih Gorenjske so pred 2. svetovno vojno govorili, da sv. Gregor “luč v vodo vrže”. To je pomenilo, da so lahko po tem dnevu dlje časa delali pri naravni svetlobi in ne več samo pri sveči ali kasneje pri petrolejki, pravijo etnologi.

Sv. Gregor je po besedah Bojana Knifica iz Tržiškega muzeja, ki je avtor knjige o gregorjevem, po starem julijanskem koledarju godoval na prvi pomladni dan, torej 21. marca, a se je praznovanje njegovega godu z uvedbo gregorijanskega koledarja v 16. stoletju preneslo na 12. marec.

Predkrščanska verovanja je po njegovih besedah prekrila krščanska praksa, a nekateri obrisi iz predkrščanskih časov so ostali. Kažejo se denimo v kurjenju kresov, vihtenju gorečih metel in v darovanju luči vodi. Spuščanje različnih plovil z gorečo svečo po potokih se je po njegovih besedah uveljavilo predvidoma v 20. stoletju.

Krščanstvo je stara verovanja skušalo zatreti oz. jim vsaj spremeniti pomen z novimi vsebinami. Tako se je šega spuščanja luči po vodi po njegovih pojasnilih prenesla na nove dneve v letu, preoblikovala svojo podobo in kot razlog spuščanja luči po vodi uvedla motive, povezane s Cerkvijo in rokodelskim delom ob umetni svetlobi.

Za gregorjevo so značilne tudi nekatere druge šege. V Prekmurju in Porabju so otroci koledovali, torej hodili od hiše do hiše in prosili za darove. Ti koledniški obhodi so nastali po ogrskem zgledu in so se ponekod ohranili do zadnje četrtine prejšnjega stoletja.

Približno do 2. svetovne vojne pa so šolarji v Beli krajini na gregorjevo hodili po hišah, preoblečeni v svatovski sprevod. Darovali so jim jajca in denar.

Danes bodo sicer po Sloveniji prijetne temperature, vse do 15 stopinj Celzija. (sta/ured)

Število komentarjev: 1
  1. jajca pravi

    Za vikend pa sneg in zima. Nič ne bo s pomladjo…..

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen