Pred 80 leti se je z nacističnim anšlusom končala prva avstrijska republika

0

Okoli 65.000 nemških vojakov in policistov, deloma oboroženih s težko oborožitvijo, je 12. marca 1938 vkorakalo na ozemlje Avstrije. Dan kasneje je avstrijska vlada sprejela zakon o “ponovni združitvi Avstrije z nemškim rajhom”. S priključitvijo Tretjemu rajhu, t. i. anšlusom, se je pred osmimi desetletji končala prva avstrijska republika.

Že dan pred vkorakanjem nemške vojske v Avstrijo je takratni avstrijski predsednik Wilhelm Miklas nacionalista Arthurja Seyssa-Ingquarta imenoval za novega avstrijskega kanclerja, saj je bil zaradi nemškega pritiska prisiljen odstopiti dotedanji kancler Kurt Schuschnigg, po očetovi strani koroški Slovenec. Schuschniggov rod po navedbah spletne enciklopedija Wikipedija izhaja iz naselja Radiše na Celovškem polju.

Nacistični voditelj Adolf Hitler, po rodu Avstrijec, je 11. marca 1938 izdal “vojaška navodila za vkorakanje v Avstrijo” s kodo Načrt Otto. Avstrijci so prihod nemške vojske večinoma sprejeli z navdušenjem. Tri dni po vkorakanju nemških enot, 15. marca 1938, je Hitler sredi Dunaja obelodanil vstop svoje domovine v nemški rajh.

Priključitev Avstrije k Nemčiji so nato potrdili še z naknadnim referendumom, ki so ga pripravili 10. aprila 1938. Po uradnih navedbah je v Avstriji ob 99,71-odstotni udeležbi za priključitev glasovalo 99,73 odstotka volivcev, v Nemčiji, kjer je bila udeležba 99,60 odstotna, je za priključitev glasovalo 99,08 odstotka volivcev. Obstaja sicer precej dvomov glede izvedbe tega referenduma in tudi rezultatov.

Že v prvih dneh vlade Seyss-Inquarta so v Avstriji aretirali na tisoče ljudi, največ na Dunaju. Med prijetimi so se znašli številni avstrijski politiki in intelektualci ter Judje. Tudi nekdanjega kanclerja Schuschnigga so zaprli v hišni zapor in ga kasneje odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau. Po koncu druge svetovne vojne je Schuschnigg emigriral v ZDA.

Dogajanje v Avstriji pred 80 leti mednarodne skupnosti ni bistveno razburilo. Takratni velesili, Velika Britanija in Francija, sta nanj odgovorili zgolj z diplomatskima protestnima notama. Uradno je pri Društvu narodov protestirala le Mehika, takratna Sovjetska zveza pa je na zahodne velesile naslovila protestno pismo.

V Avstriji se letošnje obletnice anšlusa spominjajo s številnimi razstavami, predavanji, simpoziji, koncerti, okroglimi mizi, spletnimi projekti ter izdajo novih knjig.

Na dan obletnice bo avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen v ponedeljek dopoldne gostitelj spominske slovesnosti v Hofburgu, ki jo bo v živo prenašala avstrijska televizija. Na balkonu na dunajskem Heldenplazu, na katerem je Hitler razglasil priključitev Avstrije k nemškemu rajhu, bodo pripravili posebno instalacijo. Prav tako bodo spominsko slovesnost pripravili v avstrijskem parlamentu, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen