Študija: Ozonski plašč nad poseljenimi območji se tanjša

0

Ozonski plašč, ki ščiti življenje na Zemlji pred smrtonosnim ultravijoličnim sevanjem, se nad najbolj poseljenimi območji sveta tanjša, je pokazala v torek objavljena študija. Raziskovalci izpostavljajo dva glavna potencialna osumljenca za te spremembe: pline VSLS ter globalno segrevanje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Montrealski protokol iz leta 1987 je prepovedal industrijske aerosole, ki kemično razgrajujejo ozonski plašč v atmosferi, še posebej nad Antarktiko. Skoraj tri desetletja kasneje “ozonska luknja” nad Južnim polom in zgornjih delih stratosfere kaže znake okrevanja.

Stratosfera je del ozračja, ki se začne okoli 10 kilometrov nad morsko gladino in je debel okoli 40 kilometrov. Vendar pa je ekipa okoli 20 mednarodnih strokovnjakov posvarila, da se v nižjih delih stratosfere, med 10 in 24 kilometri nad Zemljo, ozonski plašč počasi tanjša.

“V tropskih in srednjih zemljepisnih širinah, kjer biva večina človeštva, ozonski plašč še ni začel okrevati,” je poudaril vodilni avtor študije William Ball, sicer raziskovalec na švicarskem državnem inštitutu za tehnologijo v Zürichu. “Nasprotno, danes je stanje nekoliko slabše kot pred 20 leti,” je dodal.

Ko je bil najtanjši, to je bilo nekje ob začetku 21. stoletja, se je ozonski plašč stanjšal za okoli pet odstotkov, so pokazale predhodne raziskave. Nova študija, ki temelji na meritvah več satelitov, pa ocenjuje, da je do danes prišlo do dodatnega polodstotnega zmanjšanja. To pomeni, da je plast ozona najtanjša doslej, je poudaril Ball.

Raziskovalci dodajajo tudi, da bi lahko bilo tanjšanje ozona v tem primeru bolj nevarno kot na polih. UV-sevanje je namreč v teh regijah bolj intenzivno, hkrati pa prizadene več ljudi.

Študija ob tem izpostavlja dva glavna osumljenca za ta učinek. Prvi so t.i. zelo kratkožive snovi oz. plini VSLS. Nedavna študija je pokazala, da se je koncentracija ene od teh snovi, diklorometana, v zadnjem desetletju podvojila.

Medtem ko Montrealski protokol pokriva klorofluoroogljikovodike (CFC), plini VSLS, ki v ozračju ostajajo od šest do 12 mesecev, v njem niso zajeti. “Če so problem VSLS, bi s tem morali opraviti relativno enostavno. Sprejeti bi morali amandma k protokolu in z njim prepovedati te stvari,” je dejal Ball.

Drugi morebitni povzročitelj tanjšanja pa je globalno segrevanje. Nekateri modeli namreč napovedujejo, da bodo spremembe v kroženju zraka v nizki stratosferi sčasoma prizadele ravni ozona, začenši z območjem nad tropi. A ta sprememba naj bi bila še desetletja oddaljena in naj ne bi dosegla srednjih zemljepisnih širin.

“Če so razlog podnebne spremembe, je to precej resnejši problem,” je dejal Ball. “Biti moramo zaskrbljeni, ne pa prestrašeni,” je dodal.

Ekipa raziskovalcev poziva kolege po vsem svetu, naj se lotijo raziskovanja istega področja ter z dodatnimi informacijami dopolnijo njihove ugotovitve ter zmanjšajo negotovost. Prav tako predlagajo misijo, s katero bi z balonom ali letalom merili ravni VSLS plinov v atmosferi. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen