Ne dovolite, da vam svobodo prodajajo kot manipulacijo

0

Civilizacija že stoletja išče svobodo, umira za svobodo in dviguje svobodo nad vse civilizacijske vrednote. Stari prebivalci Dubrovnika so zelo dobro vedeli, kaj svoboda pomeni za njihovo življenje, kulturo, ekonomijo, na koncu pa se imajo prav tej svobodi zahvaliti za svoj večstoletni obstanek. Morda se to na prvi pogled zdi prazno in kdo danes misli, da je svoboda precenjena in je pripravljen žrtvovati svojo svobodo za neke cilje, ki se na prvi pogled zdijo tega vredni. Morda danes gledamo na svobodo kot nekaj običajnega, nekaj, česar nam nihče ne more odvzeti, toda hkrati ne opažamo, da nam to svobodo kos za kosom odvzemajo.

Svoboda ni oprijemljiva, ni fizična, da bi jo lahko dobesedno ujeli z rokami in rekli, da ste svobodni, svoboda leži predvsem v nas. Svoboda je občutek, ampak včasih smo nanjo navajeni kot na zrak, ki ga dihamo in se pričnemo dušiti šele, ko jo izgubimo. Šele tedaj spoznamo, kako krhka je in da smo se že dalj časa dušili.

Nismo svobodni. Naša življenja so okovana vsiljenimi vzorci, ki nam govorijo, kako bi se morali vesti, kaj bi morali misliti, kaj bi morali čutiti, ki nenehno prihajajo iz naših laptopov, pametnih telefonov, televizorjev in vstopajo v svet naših globljih čustev. Pretvarjajo nas v žive zombije, ki se poslušno in pokorno predajajo nekemu sistemu, ideologiji ali močnemu posamezniku, da nas vodi. Seveda, da bi nas povsem asimilirali, nas skušajo prepričati, da je za vse naše težave kriv kapitalizem, ki je v našem jeziku dobil pomen čistega zla. Le da nam nihče ni pojasnil, da mi kapitalizma sploh okusili nismo, še manj dojeli, kaj naj bi pravzaprav bil. V teh časih, ko so naša vsakdanja življenja postala zastrupljena z nesmiselnimi informacijami, plitkimi marketinškimi koncepti, poceni demagogijo, zaslepljujočimi političnimi parolami in ideološkimi spopadi, povsem obrnjenimi vrednotami. Ko se nam drago prodaja koncept poceni morale, smo v tem res svobodni ali so nam le prodali dobro zapakiran, poceni koncept lažne svobode, ki ga drago plačamo s svojo resnično svobodo?

Ta socialistično-kapitalistični hibrid, ki smo mu na žalost dovolili, da se je razširil in zasedel naša življenja, je spustil težko meglo, ki nam ne dopušča, da spoznamo, da so nam prodali laž. Hibrid, ki je istočasno agresiven in subtilen. Skozi to meglo ne vidimo dlje od svojega pametnega telefona, zaradi te megle Hrvaška ni okusila prave svobode, da bi lahko zadihala s polnimi pljuči. Mi smo po vojni le formalno postali svobodni, toda Hrvaška se šele mora osvoboditi – ljudje se morajo osvoboditi.

Ko bomo na novo spoznali bistvo razumevanja besede svoboda, potem bomo ugotovili, da ni važno, kdo s kom spi, kakšna stališča ima, kdo koga voli, kateremu Bogu moli, kakšna je njegova ideologija, kakšne barve kože je, kakšne knjige bere, kakšnemu humorju se smeji, kakšno glasbo posluša, kakšne filme gleda. Pravzaprav z dojemanjem vrednosti naše lastne svobode, bomo pričeli dojemati vrednost tuje svobode in spoznali, da imamo do tega odgovornost. Ko to spoznamo, takrat bo dah socialistično – kapitalističnemu hibridu pričel pojenjati, s tem pa bo v naša življenja prišla tudi svoboda.

Nihče ti ne more razložiti temeljnega občutka svobode, razen samega sebe, to je nekaj, kar budimo v samih sebi, ker je svoboda v nas in je individualna, kot je posameznik. Za svoje življenje smo odgovorni sami, ne skupina birokratov, ki jim je mar edinole, da stvari ostanejo na svojem mestu, da bi oni lahko še dalje lumpovali v tej megli, ki jo ustvarjajo okrog sebe s svojo politično korektnostjo ali s sovražnim govorom, ki ga sami proizvajajo. S to svojo, dobro zamišljeno demagogijo, nam vlivajo strah v kosti, ohranjajo nas prikovane in nepremične, ker bi zanje bilo nevarno, če bi vstali in pogledali, kaj je nad to meglo. Dokler se počutimo ogrožene in dokler na svoje življenje gledamo skozi prizmo identitete ali grožnje obstoju, tako dolgo, kot imamo potrebo kukati v spalnice drugih, dokler molčimo in se skrivamo, dokler imamo potrebo biti nekaj, kar nismo in dopuščamo, da se nam stališča drugih servirajo kot naša, dokler nam nekdo nadeva lažne identitete in nam nudi poceni egsistenco, namesto našega lastnega življenja in dokler se to bojimo zavrniti, ne bomo svobodni.

Danes skušajo uvajati nove prepovedi, nov nadzor in vzpostaviti še večji aparat, s katerim bi z nami še bolj brez sramu manipulirali in nas nadzirali, s katerim bi to smrdljivo meglo naredili še bolj smrdečo s svojimi preperelimi in propadlimi koncepti. (gostujoča kolumna)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen