Monaški raj za milijonarje postaja pretesen, zato se cena kvadratnega metra stanovanj začne od 53.000 evrov navzgor

0

Predstavljajte si deželo, veliko dva kvadratna kilometra, z majhnimi sončnimi ulicami, brez pasjih iztrebkov in brez davka na dobiček. Kraj, kjer sta Formula 1 in plovba z jahto nacionalna zabava, ljudje pa se iz točke A do točke B vozijo s helikopterji, ne z avtomobili, piše BBC.

Zdaj si predstavljajmo, da je vsak tretji državljan te države multimilionar. Ta majhna oaza je tolikšen magnet za bogataše, da se jih veliko število želi nastaniti prav na njeni sončni obali. Zaradi tega so oblasti pričele z radikalnimi ukrepi izgradnje dodatnih gradbenih terenov, da bi vsem zainteresiranim lahko zagotovili dom.

Sliši se “čez-bizarno”, da bi bilo res, vendar tak kraj res obstaja na slikovitih skalah francoske riviere.

Majhna kneževina Monako, igrišče bogatašev, ima največje število milijonarjev na prebivalca na svetu, in se ocenjuje, da bo v naslednjih 10 letih še 2.700 milijonarjev želelo nepremičnine v majhni državi.

Med vožnjo po francoski obali Sredozemskega morja, se pred vami razprostirajo plaže, prekrite z belimi kamenčki in črtastimi dežniki, obrobljene z drevoredi cipres.

Potem pa se nenadoma znajdete obkroženi z visokimi betonskimi nebotičniki, mimo vas hitijo Bugattiji, in ko zagledate svetovno znano igralnico, veste, da ste v Monaku.

Z najbolj gosto naseljenostjo na svetu in ugledom “igrišča za bogate ljudi” se je povpraševanje po nepremičninah v Monaku povečalo do neslutenih višav.

Toda kupcev ne zanima samo pogled na morje: ta žepna država je tudi davčna oaza.

Oliver Williams, direktor svetovalne družbe WealthInsights, je analiziral podatke o trendih svetovnega bogastva in dejal, da ni skrivnost, da ljudje prihajajo v Monako iz finančnih razlogov.

“Tukaj ni davka na dobiček, nobenih davkov na podjetja in davek je glavni razlog, zakaj ljudje prihajajo. Drugi razlog je življenjski slog,” pojasnjuje.

Od 38.000 prebivalcev kneževine je 30 odstotkov milijonarjev, pravi Williams. Glede na število bogatih ljudi sta za Monakom in njegovim glavnim mestom, Monte Carlom, mesti kot sta Ženeva in Zürich.

Predvideva se, da se bodo številke še povečale. Po anketi, ki jo je izvedla Agencija za nepremičnine Knight Frank, bo v naslednjih desetih letih 16.100 milijonarjev želelo nepremičnine v majhni kneževini, ki jih zaenkrat ni mogoče kupiti, ker ni več prostora.

Cene stanovanj so že tako ali tako najvišje na svetu, cena kvadrata pa je od 53.000 do 100.000 evrov.

Monako je s svojima dvema kvadratnima kilometroma prepoln. Po Vatikanu je to najmanjša država na svetu, prostora za gradnjo pa je zelo malo, zato ljudje podirajo stene, gradijo nebotičnike ali zgradbe gradijo v zemljo.

Da bi zadovoljil vse večje povpraševanje po nepremičninah, je sedanji vladar princ Albert pristal na ambiciozni projekt, ki ga bodo financirali zasebniki, nadzirala pa monaška vlada: del zaliva bodo zasuli s peskom in tako pridobili dodatni prostor za gradnjo.

Projekt bo stal milijardo in pol evrov, in kneževina bo do leta 2026 zagotovila dodatnih 15 hektarjev stavbnih zemljišč.

Bay Portier, kot se bo to področje imenovalo, bo vključeval pristanišče za 30 čolnov, posebno dizajnirani park in razkošni stanovanjski objekt s 120 novimi stanovanji.

Toda preden bodo začeli z gradnjo, bodo morali opraviti ogromno delo zasipavanja morja, gradnje blokov, napolnjenih z betonom, nato izsesevanja morja okrog konstrukcije in nasipavanja peska, posebej zato pripeljanega iz Sicilije.

Ta širitev ne prihaja brez okoljske škode, in čeprav Bouyages Travaux publiques, francosko podjetje, ki ji je bil projekt zaupan, namerava preseliti ogrožene živalske in rastlinske vrste na varno in natisniti umetni koralni greben, da bi se morsko življenje tam lahko naselilo, je tveganje za okolje kljub vsemu veliko.

Strokovnjaki opozarjajo, da najsi bodo še tako previdni, ni mogoče ustvariti toliko kopnega, ne da bi se s tem vplivalo na morsko življenje.

Ocenjuje se, da v teh vodah živi več sto vrst alg in tisoče različnih morskih organizmov. Okoljevarstveniki opozarjajo, da ne obstaja način, da bi se v projektu te velikosti v celoti zaščitilo občutljivo biotsko raznovrstnost območja.

Toda širitev kopna na račun morja ni nič novega, ko gre za Monako. Kneževina je od leta 1861 povečala svoje ozemlje za 20 odstotkov. Toda zdaj tudi globoko morje ni dovolj za poravnavo naraščajočega povpraševanja po gradbenih zemljiščih.

Vendar pa je okoljsko osveščeni princ Albert, ki se vozi z električnim avtom in ki je prek svoje fundacije daroval milijone za projekte varstva narave, nepopustljiv v strogih zahtevah, da bo nov projekt izveden na okolju prijazen način.

Izvajalci projekta Portier bodo morali dokazati, da izpolnjujejo mednarodne standarde mestne gradnje, vključno z zahtevnim HQE Amenagement standardom.

Upajmo, da bo ta projekt postal primer, ki mu lahko sledijo druge države s podobnimi potrebami.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen