Janez Drnovšek v spominu mnogih kot neuklonljiv politik in velik človek

0

Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države Janeza Drnovška so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.

Na simpoziju so s prispevki, ki so jih zbrali tudi v posebnem zborniku, sodelovali tako politiki iz različnih političnih opcij, predvsem pa tisti iz njegove takratne LDS, kot tudi drugi Drnovškovi sodelavci iz različnih obdobij njegovega delovanja.

Drnovškov strankarski kolega Jožef Školč je izpostavil, da je Drnovšek v politiko vstopil v času prizadevanj za spremembo sistema v državi. “Na najboljši možen način se je distanciral od partijske politike, prizadeval si je za mir, ker ni bil tip, ki bi sprožal konflikte,” je ob robu simpozija pojasnil za STA. Spomnil, da je Drnovšek poskušal povezovati stvari in da je tudi predsedniško funkcijo zastavil kot pogovor o prihodnosti Slovenije.

Nekdanji poslanec Tone Partljič je izpostavil Drnovškovo pokončno in samosvojo držo, ocenil je, da Slovenija še ni imela tako dobrega politika. Sam ga niti ni “štel za kakega ‘pravega’ politika, kakor besedo pri nas razumemo, ampak bolj kot ‘pragmatičnega’ vodjo, ki se je čutil sposobnega, da ureja stvari”. V nasprotju z mnenjem, kot ga imajo nekateri, Partljič meni, da Drnovšek ni bil mrk in neduhovit.

Nekdanji poslanec, minister in veleposlanik Dimitrij Rupel je v svojem nastopu omenil sodelovanje z Drnovškom na več funkcijah, ki jih je sam opravljal, med drugim je spomnil na Drnovškovo prizadevanje, da Slovenija postane članica Nata, v času, ko je bil sam veleposlanik Slovenije v ZDA. Ob tem je omenil tudi razhajanja v Sloveniji, saj članstvu v Natu niso bili naklonjeni vsi.

Vodja Drnovškovega kabineta Alja Brglez pa je za STA pojasnila, da je bil kot šef zelo zahteven, da pa je pustil veliko svobode in je bilo delati z njim lepo. “Bil je človek, ki je čutil odgovornost do ljudi in do zgodovine. Kar si je naložil, je z res veliko presoje in preudarnosti odgovorno želel opraviti,” je dejala in dodala, da to danes ni nekaj, “kar bi postavljali na prvo mesto, ko vrednotimo ljudi v politiki”.

Novinar in urednik Ali Žerdin je v svojem prispevku v zborniku spomnil na Drnovškove vlade, ki so presegale bipolarnost političnega prostora. “Tranzicija, proces, ki je obraten od revolucije, je potekala brez nasilja, hkrati pa se je Slovenija v obdobju 1992-2002 izognila družbenemu opustošenju, ki je prizadelo glavnino nekdanjega socialističnega bloka,” je navedel.

Nekdanja političarka Vika Potočnik vidi Drnovška kot človeka dialoga. “Njegov kritičen in luciden odnos ter izjemno znanje so bili zame posebne učne ure,” je dejala v spominu na pogovore o vprašanjih, kot so človekove pravice, ugovor vesti, civilno služenje vojaškega roka in demilitarizacija, o katerih se, kot je dejala za STA, nista vedno strinjala. “Ob nepomembnih konfliktih ali konfliktih, ki so vodili v razdvajanje, se je raje umaknil ali utihnil. Včasih sta bila njegova tišina ali šepet veliko bolj močna kot kričanje množic,” je dejala. Izpostavila pa je tudi Drnovškov izjemen prispevek pri akciji Svet za Darfur.

Pobudnik akcije Tomo Križnar, ki deluje predvsem na območju Darfurja in za pravice ljudstva Nube, je v svojem prispevku zapisal, da ga je ob prvem srečanju s tedanjim slovenskim predsednikom tik pred božičem leta 2005 najbolj prevzel občutek, da pred njim “sredi praznično onesnažene in zasmetene Ljubljane sedi Nuba, človek, ki je dojel, da življenje zgolj zase nima smisla”. “Še nikoli prej se ni zgodilo, da bi se nekdo na tako pomembnem položaju sam od sebe ponudil v pomoč najbolj pozabljenim in najbolj žrtvovanim na žrtveniku celega človeštva,” meni Križnar. Kot je ob robu simpozija dejal za STA, današnjo priložnost zlorablja, da sporoči, da se v Severnem in Južnem Sudanu stanje od leta 2006, ko je svet odnehal s svojimi akcijami, slabša.

Na simpozij je prišel tudi nekdanji član predsedstva SFRJ Bogić Bogičević, ki je Drnovška označil za miroljuba, ki je malo govoril, a odgovorno delal. Drnovškove ideje, da Slovenija postane polnopravni član EU, pa so se tudi uresničile, je poudaril.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen