Balkan kot večni sod smodnika – kdaj spet naslednja vojna?

1

Evropejci na Balkan gledajo kot na prostor sprtih plemen, »ne-zgodovinskih ljudstev«, Balkan pa nase samega kot na prostor krvave preteklosti in negotove prihodnosti. Kar je skupno obem je misel na vojno: na Balkan se gleda kot na sod smodnika, vojna pa obeležje teh prostorov. Rek pravi, da balkanski narodi bijejo vojne vsakih petdeset let.

Toda zakaj prihaja do vojn in zakaj so tako pogoste prav na Balkanu? Je to zaradi inherentne agresivnosti narodov, ki živijo na Balkanu? So narodi Balkana destruktivni?

Velika misleca Sigmund Freud in Albert Einstein sta razpravljala o temi »človeške destruktivnosti” in sta leta 1931 podala odgovor na to dilemo. V slavnem pismu Einsteinu, Čemu vojna, Freud predstavi mnenje, da vzrok vojni ni človeška destruktivnost, temveč v stvarnih sporih med skupinami, ki so se od nekdaj reševale z nasiljem. Večina modernih vojn in antične vojne niso bile povzročene z nakopičeno agresijo, temveč z instrumentalno agresivnostjo vojnih in političnih elit. Erich Fromm v knjigi Anatomija človeške destruktivnosti trdi, da je vojna najpogostejša med močnimi državami z z močno vlado.

Pomemben dejavnik za možnost vojne je globoko zakoreninjen občutek spoštovanja do oblasti in strah pred njo. Najboljši primer tega so voditelji v totalitarnih sistemih. Vojak je že tradicionalno občutil občutek, da je poslušati vodjo obveznost, ki bi jo moral biti pripravljen izpolniti tudi za ceno življenja. Te Frommove besede nam razkrivajo osnovne razloge za vojne na Balkanu.

Da bi zmanjšali možnost in se oddaljili od poti, ki vodi do vojne, je treba premagati te predpostavke, ki vodijo v vojno. Preveč moči državi vodijo v diktaturo ali avtokracijo, to pa pripelje do zmanjšanja osebne svobode vsakega posameznika. Človek se je sposoben osvoboditi – država ne sme biti večja od posameznika, državni aparat ne vlada državljanom, temveč jim služi; to je pomembna lekcija, ki je balkanski narodi še niso uspeli obvladati. Druga predpostavka preprečevanja ponovitve krvave preteklosti je ekonomska svoboda, brez katere, tako se nam zdi, ni nobene druge svobode. Naše družbe so finančno odvisne, izsliljujejo jih, revne so, zato tudi nesvobodne: nikoli se ni poudarjalo odgovornosti posameznika za usodo, temveč se ga je vedno doživljalo kot sredstvo. Za naše ekonomsko suženjstvo je kriv socialistični koncept njenega vodenja, potem pa še vojna.

Koga je treba spremeniti: ljudi ali perverzno ideologijo?

Ne, ljudje ni potrebno spremeniti, ker se vojne ne pričenjajo z agresivnostjo mas in narodov, ampak z agresivnostjo in interesi elit, ki po navadi manipulirajo z masami; narodi Balkana niso destruktivni. Zato se na Balkanu ne rabijo pomiriti narodi med seboj, ker ti nikdar niso bili sprti, temveč je potrebno iz scene umakniti morilske in z vojno motivirane ideologije, ki so se institucionalizirane v posamezne države Balkana. Tukaj je še posebno treba poudariti, da žrtve ne smemo enačiti z agresorjem, kar se v zadnjem času rado narekuje iz določenih centrov moči, ko gre za vprašanja minulih sporov na teh prostorih. Pomembno se je odreči ideologijam, ki so v svoji srži lažne, so pa zelo učinkovito orodje za manipulacijo širših ljudskih množic. Preteklost nas uči, da posamezniki in manjše skupine z vizijo lahko spreminjajo stvari. Naš problem niso slabi narodi, ampak idejna revščina, ki se izkazuje v javnih razpravah, kjer prevladujejo kolektivistične, totalitarne ali potencialno totalitarne.

Hrepenenje po svobodi naroda na Balkanu se sliši že sto let, toda namesto svobode prestopamo iz ene oblike nesvobode v drugo. Čas je za občo revizijo preteklosti teh prostorov, ki bo utemeljena na dejstvih in medsebojnem spoštovanju narodov, kar je edini način, da vzpostavimo solidne temelje za prosperiteto vseh družb v celoti. Poleg tega, vsak posameznik je pomemben dejavnik v lastni družbi, ki jo je potrebno ljubiti in graditi, ne pa na kakršenkoli način uničevati.

Balkan nujno potrebuje progresivno strujo, katere zmagoslavni klic bi bil: “Smrt fašizmu, kolektivizmu in komunizmu – individualizem narodu!” (gostujoča kolumna)

Število komentarjev: 1
  1. maja pravi

    Brez skrbi, norcev in vojn nikoli ne zmanjka.

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen