Paket davčnih zakonov pripravljen za sprejem

0

Odbor DZ za finance je za potrditev na plenarni seji pripravil paket davčnih zakonov, s katerim se nadaljuje prestrukturiranje davčnega sistema. Potem ko je bil glavni cilj v začetku leta 2017 uveljavljenih sprememb zmanjšanje stroškov dela, so tokrat med poglavitnimi rešitvami ukrepi za zajezitev zlorab pri t.i. normirancih.

Spremembe v sistemu normiranih odhodkov iz dejavnosti vsebujeta predloga novel zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb. Čeprav je imelo finančno ministrstvo najprej drugačne načrte, se bo normirancem pri ugotavljanju davčne osnove še naprej priznavalo normirane odhodke v višini 80 odstotkov njihovih prihodkov, razlika pa bo še naprej obdavčena po cedularni stopnji v višini 20 odstotkov.

“Se pa s predlaganima novelama zakonov vzpostavljajo dodatni mehanizmi za preprečevanje zlorab sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov,” je članom odbora povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič.

Prihodki povezanih oseb se bodo po novem seštevali, kar je pomembno za zavezance z več podjetji, pogoj za obvezen izstop iz sistema normiranstva pa se bo prenovil – nastopil bo, ko bo zavezanec v dveh zaporednih letih presegel skupaj 300.000 evrov prihodkov. “Sedanja rešitev je v določenih primerih omogočala, da se je zavezanec lahko pogoju za obvezen izstop iz sistema izognil,” je pojasnil Božič.

Poleg tega se bo višina normiranih odhodkov omejila z absolutnim zneskom, s čimer se po Božičevih besedah zasleduje izvorni cilj sistema normirancev, to je stopiti naproti malim zavezancem z vidika davčnih obremenitev. Tej rešitvi je nasprotoval Jožef Horvat (NSi), ker da je nepravična. “Na prvi pogled se zdijo predlagane rešitve dobre, ne moremo pa pristati na uvedbo absolutne zgornje višine normiranih odhodkov,” je dejal.

Glede omejitve višine normiranih odhodkov je Božič pojasnil, da se zavezancem za zasluženi denar nad to mejo ne bo priznalo dodatnih normiranih stroškov, s čimer se jih bo spodbudilo, da “preračunajo, ali niso morda že preveliki za to ugodno shemo”. Kot piše v predlogu zakona, normirani odhodki ne morejo biti višji od 40.000 evrov oz. v primeru zavezancev z vsaj enim zaposlenim 80.000 evrov.

Alenka Bratušek (NP) je opozorila pred spreminjanem davčne zakonodaje tik pred uveljavitvijo, Horvat pa je vladi očital, da bo še bolj zapletla davčni sistem, zavezanci iz gospodarstva pa bodo plačevali še več davka. “V času konjunkture je treba ljudi davčno razbremenjevati, ta vlada pa dela ravno obratno,” je opozoril in posvaril tudi pred pogostim spreminjanjem davčnega okolja, ki po njegovih besedah odganja investitorje, tako domače kot tuje. “Saj danes nihče ne ve, koliko davka bo plačal prihodnje leto ali čez dve, tri leta,” je dejal.

Z novelo zakona o dohodnini se poleg tega razbremenjuje davčna obremenitev zaposlenih, ki jih slovenska podjetja želijo napotiti na delo v tujino, kot tudi tujcev, ki jih želijo v svoje vrste dobiti slovenska podjetja. S tem namenom se uvaja posebna shema, ki prinaša nove rešitve za obe vrsti napotenih delavcev. Božič je pojasnil, da je za te delavci predvidena posebna olajšava, in sicer bo plačila davka oproščeno 20 odstotkov njihove plače, vendar ne več kot 12.000 evrov na leto.

Med novostmi je omenil še ugodnejšo davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z napotitvami na delo v tujino, zvišanje posebne osebne olajšave za študente na raven splošne olajšave pri dohodnini ter odpravo stopničavosti dodatne splošne olajšave. S slednjo želi vlada preprečiti primere, ko delavec zaradi enega dodatnega evra dohodka prejme nižji neto prihodek, kot pa če tega dodatnega evra ne bi zaslužil.

Vse predlagane spremembe bodo v letu 2018 zmanjšale proračunske prihodke iz naslova dohodnine za približno 16 milijonov evrov. “Vlada meni, da gre za korak v pravo smer in ne pomeni konca iskanja možnih rešitev za povečevanje konkurenčnosti gospodarstva na segmentu obremenitev dela,” je povzel Božič.

Na predlog poslancev koalicije je odbor v zakonsko besedilo zapisal še določbo, da se izplačila nagrad za poslovno uspešnost oz. 13. plače in božičnice oprosti plačila dohodnine do višine povprečne plače v Sloveniji. S tem se sledi predlogu iz gospodarstva, je pojasnila Andreja Potočnik (SMC). Od uveljavitve zadnjih sprememb pri dohodnini z letošnjim 1. januarjem je ta meja določena pri 70 odstotkih povprečne plače v Sloveniji.

Odbor je potrdil tudi predlog novele zakona o davčnem potrjevanju računov, ki bo omogočil, da se vezane knjige računov ne bodo ukinile čez dva meseca. Ta možnost, ki je bila ob uvedbi davčnega potrjevanja računov v začetku leta 2016 mišljena le kot začasna, bo tako postala trajna.

Raven tveganja za nepravilnosti je razmeroma nizka, zato vlada ocenjuje, da je sistem izdajanja in potrjevanja računov iz vezanih knjig računov ustrezen način izvajanja postopka davčnega potrjevanja računov, je pojasnil Božič. S tem pa se ni strinjal Branko Zorman (SMC), ker le omogoča možnost goljufanja. “Kdor hoče ravnati pošteno in odgovorno, vezanih knjig računov ne potrebuje,” je dejal in opozoril, da se bo z uveljavitvijo novele zakona le škodilo proračunskim prihodkom.

V paketu davčnih zakonov je še predlog novele zakona o davčnem postopku, katere bistvena novost je možnost plačevanja brez provizije pri upravnih in državnih organih. (sta)

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen