Totalitarna država in Šketa: “Sovražni govor je treba preganjati!”

1

Vrhovni državni tožilec Drago Šketa je kmalu po prevzemu funkcije odredil interni strokovni nadzor zaradi odločitve okrožnega državnega tožilstva, da zavrže ovadbo, ki jo je zaradi izjav o zanikanju holokavsta zoper uporabnika Twitterja vložil ZRC SAZU. “Sovražni govor je treba preganjati,” je v pogovoru za STA dejal Šketa.

Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je februarja na policijo vložil ovadbo zoper slovenskega uporabnika Twitterja, ki je namesto o holokavstu pisal o “holohoaxu” in med drugim trdil, da so “vsi glavni elementi holokavsta popolni nateg”, da so plinske celice laž in da nacistične politike masovnega pobijanja ni bilo.

Okrožno državno tožilstvo je ovadbo zavrglo, češ da “naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje”. V obrazložitvi je tožilka Alenka Jesenko zapisala, da je kaznivo dejanje le tisto dejanje, ki glede na konkretne okoliščine ogrozi ali moti javni red in mir. “Ravnanje storilca mora biti usmerjeno tako, da hude besede preidejo v nasilna dejanja,” je zapisala. Po njenem mnenju ti elementi niso bili podani, saj je “avtor le izrazil svoje mnenje, zato zapisano ni bilo usmerjeno na širšo javnost z namenom vplivanja na širši krog ljudi, da preidejo k nasilnim dejanjem”.

Kot je v pogovoru za STA poudaril Šketa, v 297. členu kazenskega zakonika jasno piše, da se z dveletno zaporno kaznijo kaznuje kdor “zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst”. “Vsak sovražni govor, tudi če se dotika malega človeka, je sovražni govor. In to je treba preprečiti skozi kazenski pregon. Od državni tožilcev pričakujem, da bodo v takih primerih ukrepali. Ne vem, ali bo treba kaj spremeniti kazensko zakonodajo. A po mojem mnenju lahko že sedaj ukrepajo,” je dodal Šketa. Napovedal je, bo tudi preganjanje sovražnega govora oz. ravnanj, ki jih opredeljuje 297. člen kazenskega zakonika, ena od njegovih prioritet njegove politike pregona.

Sodne prakse na področju pregona sovražnega govora doslej v Sloveniji skorajda ni. Šketa napoveduje, da bo v prihodnje drugače. “Od tožilcev pričakujem več poguma in odločnosti, da se zadeve pripeljejo tudi na višje instance. Sodna praksa se namreč ustvarja na ustavnem in vrhovnem sodišču,” je poudaril in dodal, da bo kot prvi med enakimi tudi stal za tožilci. Šketa je svoje izjave kmalu zavil v celofan: “Nisem za to, da se omejuje pravica do svobode govora. Sem velik privrženec svobode govora, saj se prav v stopnji svobode govora kaže stanje v družbi. A sovražni govor, nestrpnost, sovraštvo delajo veliko škodo v družbi,” je dejal vrhovni državni tožilec.

S sovražnim govorom Šketa povezuje tudi terorizem. “Dinamika družbenega dogajanja na svetu se naglo spreminja, zato je dobro v to vključiti tudi terorizem. Tudi EU že ustanavlja odbore, kontaktne točke, moramo se prilagoditi trendom,” je dodal. (sta)

Število komentarjev: 1
  1. HA HA HA pravi

    privrženci fašizma in nacizma v SDS so v strahu

Napišite komentar

Vaš e-poštni naslov ne bo objavljen